Čas branja: 6 minut
Ali je vaš malček pogosto bolan? Se mu tretji teden zapored obeta obisk pri pediatru? Morda je čas, da pogledamo, kaj se dogaja v njegovem črevesju.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na naše zdravje [1]. Najpogosteje gre za mlečnokislinske bakterije, kot so laktobacili in bifidobakterije, ki so naravno prisotne v zdravem črevesju. Vendar mnogi starši ne vedo, da se črevesna mikrobiota – ta »nevidni organ«, ki pri odraslem človeku tehta okoli 2 kg – začne razvijati že v maternici [2].
Prvi stik z mikrobiomom dojenček doživi med prehodom skozi rojstni kanal, nato pa se mikrobiota še bogati z materinim mlekom in okoljem. Ta začetna kolonizacija črevesja je ključna za razvoj imunskega sistema in splošno zdravje otroka [2].
Čeprav je narava poskrbela za odličen sistem, lahko različni dejavniki porušijo krhko ravnovesje otrokove črevesne mikrobiote:
Rojstvo s carskim rezom: Dojenčki, rojeni s carskim rezom, ne preidejo skozi rojstni kanal in zato ne dobijo prvega »odmerka« materine mikrobiote. Njihova črevesna flora se razvija počasneje in je lahko manj raznolika [2].
Hranjenje z mlečno formulo: Materino mleko vsebuje več kot 200 vrst bakterij in oligosaharide, ki služijo kot hrana za dobre bakterije [3]. Otroci, hranjeni z mlečno formulo, lahko potrebujejo dodatno podporo pri vzpostavljanju zdrave mikrobiote.
Antibiotiki: Antibiotična terapija poruši ravnovesje v črevesju. Raziskave kažejo, da 11–40 % otrok, ki jemljejo antibiotike širokega spektra, razvije drisko [4]. Antibiotiki namreč ne razlikujejo med dobrimi in slabimi bakterijami ter uničijo tudi koristne mikroorganizme.
Prebavne težave: Kolike, zaprtje, driska in napenjanje so pogosti znaki neravnovesja črevesne mikrobiote pri dojenčkih in malčkih [5].
Tu postane zadeva zanimiva in pomembna: vsi probiotiki niso enaki. Tako kot se razlikujemo ljudje, se razlikujejo tudi bakterije. Nekateri sevi so bolj učinkoviti pri določenih težavah, drugi pri drugih [6].
To je eden najbolj raziskanih probiotičnih sevov na svetu, z več kot 760 znanstvenimi in 260 kliničnimi študijami [7]. LGG je dokazano varen in učinkovit pri:
Posebnost tega seva: Raziskave so pokazale, da LGG lahko prehaja iz materinega mleka v dojenčkovo črevesje, kjer se uspešno naseli. Zato ga priporočamo tudi nosečnicam in doječim mamicam [10].
Ta sev se je izkazal kot najbolj učinkovit pri zdravljenju kolik pri dojenčkih [11]. Raziskave so pokazale, da dojenčki, ki so prejemali L. reuteri Protectis, jokajo občutno manj (38 minut dnevno proti 71 minutam v kontrolni skupini) [12].
Kdaj uporabiti: Pri dojenčkih z neutolažljivim jokom, krčenjem nog in napenjanjem, še posebej če se težave pojavljajo v večernih urah, med 2. in 3. mesecem starosti.
Raziskave so pokazale 70-odstotni porast bifidobakterij v črevesju dojenčkov, ki so prejemali ta sev [13]. Učinkovit je pri:
Ti sevi so naravno prisotni v črevesju dojenčkov in so ključni za:
Za novorojenčke in dojenčke (0–6 mesecev):
Za dojenčke (6–12 mesecev):
Za malčke in predšolske otroke (1–6 let):
Za šolarje (nad 6 let):
Antibiotična terapija je pogosto nujna, vendar lahko močno poškoduje črevesno mikrobioto. Raziskave so nedvoumno potrdile, da probiotiki zmanjšajo pojav driske zaradi antibiotikov pri otrocih [14].
Zlata pravila uporabe:
1. Začnite prvi dan: Probiotik začnite jemati takoj, ko otrok začne z antibiotičnim zdravljenjem, ne šele po končani terapiji.
2. Upoštevajte časovni razmik: Probiotik dajte otroku z najmanj 2- do 3-urnim razmikom od antibiotika [15]. Če dojenček prejme antibiotik ob 8.00, mu dajte probiotik ob 11.00 ali kasneje.
3. Nadaljujte dovolj dolgo: Probiotik jemljite še vsaj 7 dni po končani antibiotični terapiji, da preprečite zakasnjene driske [15].
4. Med jedjo: Probiotike je najbolje jemati med obrokom, saj imajo bakterije takrat večjo možnost preživetja v želodcu [9].
5. Izberite pravi sev: Najbolj učinkoviti pri preprečevanju driske zaradi antibiotikov so: Saccharomyces boulardii, Lactobacillus sporogenes, Lactobacillus acidophilus in LGG [16].
Kolike prizadenejo približno 25 % dojenčkov, najpogosteje med 2. in 4. mesecem starosti [17]. Najpogostejši simptomi so neutolažljiv jok (več kot 3 ure dnevno), napenjanje, krčenje nog in rdečica v obrazu.
Kaj lahko pomaga: Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da probiotiki zmanjšajo število primerov trebušnih krčev pri dojenčkih [18]. Najbolj učinkovit je L. reuteri Protectis, ki dokazano skrajša čas jokanja in zmanjša intenziteto kolik.
Če vaš malček že več dni ni kakal ali ima težave z odvajanjem trdega blata, lahko probiotiki pomagajo vzpostaviti normalno črevesno peristaltiko. Posebej koristni so prebiotiki (kot so GOS in FOS), ki delujejo kot hrana za dobre bakterije in mehčajo blato [19].
Povezava med črevesjem in kožo je močnejša, kot si mislimo. Raziskave so pokazale, da je za otroke nosečnic in doječih mater, ki uživajo probiotike (predvsem LGG), za 22 % manj verjetno, da se bo pri njih razvil ekcem [8]. Pri otrocih, ki že imajo ekcem, lahko probiotiki zmanjšajo simptome in vnetje.
Glede na temo članka sem za vas izbrala nekaj izdelkov, ki vam lahko pomagajo:
Kapljice z bakterijskim sevom Lactobacillus reuteri Protectis, ki je dokazano učinkovit pri kolikah. Primerne za dojenčke in majhne otroke že od rojstva dalje. Pet kapljic dnevno zagotavlja optimalni odmerek 100 milijonov živih bakterij.
Kombinacija probiotikov in vitamina D3, ki je ključen za imunski sistem in razvoj kosti. Primerne za dojenčke od rojstva dalje, še posebej v jesenskih in zimskih mesecih, ko je izpostavljenost soncu manjša.
Probiotični prašek, ki vsebuje kombinacijo več probiotičnih sevov, prilagojenih otrokom. Primeren za malčke in predšolske otroke, še posebej ob jemanju antibiotikov ali pri prebavnih težavah.
Žvečljive tablete z okusom jagode za starejše otroke (nad 4 leta), ki jim je težko pogoltniti kapsule. Vsebujejo več sevov laktobacilov in bifidobakterij za krepitev imunskega sistema in podporo prebavi.
Posebna formulacija za dojenčke, ki vsebuje več probiotičnih sevov, prilagojenih občutljivemu prebavnemu sistemu najmlajših. Primerna za mešanje v mleko ali gosto hrano.
Farmacevtski nasvet: Pri izbiri probiotika za svojega otroka upoštevajte:
Ali so probiotiki varni za novorojenčke?
Da, probiotiki so varni za dojenčke od rojstva dalje. Izjema so nedonošenčki in otroci z resnimi okvarami imunskega sistema, ki potrebujejo medicinski nadzor pred uporabo probiotikov [20].
Kdaj boste opazili rezultate?
Učinki probiotikov se običajno pokažejo po 2–4 tednih redne uporabe. Pri driski in kolikah pa lahko opazite izboljšanje že v nekaj dneh.
Ali lahko probiotike kombiniramo z drugimi prehranskimi dopolnili?
Da, probiotike lahko kombinirate z vitaminom D, omega-3 maščobnimi kislinami in drugimi prehranskimi dopolnili. Pomembno je le, da probiotikov ne mešate v prevročo hrano.
Kako dolgo naj otrok jemlje probiotike?
To je odvisno od razloga. Ob antibiotičnem zdravljenju jih jemljite vsaj 7 dni po koncu terapije. Pri kroničnih težavah (ekcemi, sindrom razdražljivega črevesja) lahko probiotike jemljete dalj časa, tudi več mesecev, po posvetu z zdravnikom.
Ali lahko dobimo dovolj probiotikov iz hrane?
Fermentirana hrana (jogurt, kefir, kislo zelje) vsebuje probiotike, vendar v manjših količinah in manj specifičnih sevih. Za terapevtske učinke so prehranska dopolnila učinkovitejša.
Kaj če otrok jemlje več različnih zdravil?
Probiotike lahko otrok jemlje tudi ob jemanju drugih zdravil. Poskrbite za 2- do 3-urni razmik med antibiotiki in probiotiki. Pri drugih zdravilih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Ali moramo probiotike hraniti v hladilniku?
To je odvisno od izdelka. Nekateri probiotiki so stabilni pri sobni temperaturi, drugi pa potrebujejo hlajenje. Vedno upoštevajte navodila na embalaži.
Lahko probiotiki povzročijo drisko?
V zelo redkih primerih lahko pride do začasnih prebavnih težav (napenjanje, mehkejše blato) pri začetku jemanja, kar je znak, da se črevesna mikrobiota prilagaja. Te težave običajno minejo v nekaj dneh. Če se poslabšajo, se posvetujte z zdravnikom.
Izbira pravega probiotika za vašega otroka je odvisna od več dejavnikov: starosti, specifične težave in oblike, ki je za otroka najprimernejša. Ključno je, da izberete kakovosten izdelek z dokazano učinkovitimi probiotičnimi sevi in ga uporabljate dovolj dolgo, da se pokažejo rezultati.
Pomembno si je zapomniti, da probiotiki niso čudežno zdravilo, temveč orodje za podporo naravnega ravnovesja v otrokovem telesu. Najboljši rezultati se dosežejo v kombinaciji z zdravo prehrano, zadostno tekočino in aktivnim življenjskim slogom.
Za individualno svetovanje glede izbire probiotika za vašega otroka se obrnite na naše farmacevte.
[1] Hill C, et al. (2014). Expert consensus document: The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 11(8), 506-514.
[2] Donnet-Hughes A, et al. (2010). Potential role of the intestinal microbiota of the mother in neonatal immune education. Proceedings of the Nutrition Society, 69(3), 407-415.
[3] Walsh C, et al. (2020). Human milk oligosaccharides: Shaping the infant gut microbiota and supporting health. Journal of Functional Foods, 72, 104074.
[4] Hviid A, Svanström H, Frisch M. (2011). Antibiotic use and inflammatory bowel diseases in childhood. Gut, 60(1), 49-54.
[5] Indrio F, et al. (2014). Prophylactic use of a probiotic in the prevention of colic, regurgitation, and functional constipation: a randomized clinical trial. JAMA Pediatrics, 168(3), 228-233.
[6] Rogelj I. (2013). Mikrobiologija mleka in mlečnih izdelkov. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
[7] Viridian Nutrition. (2022). Lactobacillus Rhamnosus GG: Clinical Research Summary.
[8] Pelucchi C, et al. (2012). Probiotics supplementation during pregnancy or infancy for the prevention of atopic dermatitis: a meta-analysis. Epidemiology, 23(3), 402-414.
[9] Goldenberg JZ, et al. (2015). Probiotics for the prevention of Clostridium difficile-associated diarrhea in adults and children. Cochrane Database of Systematic Reviews, (12).
[10] Isolauri E, Rautava S, Salminen S. (2012). Probiotics in the development and treatment of allergic disease. Gastroenterology Clinics of North America, 41(4), 747-762.
[11] Szajewska H, et al. (2013). Systematic review: Lactobacillus reuteri strain DSM 17938 (and the original strain ATCC 55730) for treating acute gastroenteritis in children. Beneficial Microbes, 4(3), 207-214.
[12] Savino F, et al. (2010). Lactobacillus reuteri (American Type Culture Collection Strain 55730) versus simethicone in the treatment of infantile colic: a prospective randomized study. Pediatrics, 119(1), e124-e130.
[13] Maldonado J, et al. (2012). Human milk probiotic Lactobacillus fermentum CECT5716 reduces the incidence of gastrointestinal and upper respiratory tract infections in infants. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 54(1), 55-61.
[14] Johnston BC, et al. (2012). Probiotics for the prevention of pediatric antibiotic-associated diarrhea. Cochrane Database of Systematic Reviews, (11).
[15] Gorenjske lekarne. (2024). Zakaj ob jemanju antibiotikov svetujemo probiotike? Dostopno na: https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/zakaj-ob-jemanju-antibiotikov-svetujemo-probiotike (Dostopano: 9. januar 2026)
[16] McFarland LV. (2010). Systematic review and meta-analysis of Saccharomyces boulardii in adult patients. World Journal of Gastroenterology, 16(18), 2202-2222.
[17] Wessel MA, et al. (1954). Paroxysmal fussing in infancy, sometimes called colic. Pediatrics, 14(5), 421-435.
[18] Indrio F, et al. (2014). Prophylactic use of a probiotic in the prevention of colic, regurgitation, and functional constipation. JAMA Pediatrics, 168(3), 228-233.
[19] HiPP. (2024). Probiotiki in prebiotiki za dojenčke in malčke. Dostopno na: https://www.hipp.si/mlecna-hrana/prakticni-nasveti-o-mleku/probiotiki-in-prebiotiki-za-dojencke-in-malcke/ (Dostopano: 9. januar 2026)
[20] Abczdravja. (2024). So probiotiki primerni za otroke? Dostopno na: https://www.abczdravja.si/hrana/so-probiotiki-primerni-za-otroke/ (Dostopano: 9. januar 2026)
Nosečnost in dojenje sta čas, ko se potrebe po določenih hranilih znatno povečajo. Telo matere mora podpirati ne le lastne fiziološke procese, temveč tudi rast in razvoj otroka. Prav zaradi tega je uravnotežena prehrana, bogata z esencialnimi hranili, izjemnega pomena. Vendar pa samo prehrana pogosto ni dovolj in zato so na voljo prehranska dopolnila. Ta […]
Preberi več
