Čas branja: 5 minut
Ko se soočimo z bakterijsko okužbo, so antibiotiki pogosto nujen in rešilni ukrep. Vendar pa ta zdravila ne delujejo selektivno – poleg škodljivih bakterij uničujejo tudi koristne mikroorganizme v našem prebavnem traktu.
Naša črevesna mikrobiota vsebuje več kot 1.000 različnih vrst bakterij, ki skupaj tvorijo zapleten ekosistem. Te koristne bakterije opravljajo številne vitalne funkcije: pomagajo pri prebavi hrane, proizvajajo vitamine skupine B in vitamin K, vzdržujejo črevesno bariero in podpirajo imunski sistem. Neravnovesje v črevesni mikrobioti po zdravljenju z antibiotiki lahko privede do različnih težav, najpogosteje pa do diareje, napenjanja in bruhanja.
Raziskave kažejo, da se lahko črevesna mikrobiota po antibiotiku samoregenerira, vendar ta proces običajno traja več tednov do mesecev. V tem času je organizem bolj dovzeten za okužbe in prebavne težave.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah koristno vplivajo na naše zdravje. Ko jih jemljemo ob ali po antibiotiku, pomagajo na več načinov:
Hitrejša obnova črevesne flore: Probiotiki neposredno dopolnijo koristne bakterije, ki so bile uničene med zdravljenjem. To skrajša čas okrevanja mikrobiote z mesecev na tedne.
Preprečevanje diareje: Največji pregled znanstvenih študij (Cochrane Database) je pokazal, da probiotiki zmanjšajo tveganje za diarejo, povezano z antibiotiki, za približno 60 %. To je še posebej pomembno pri otrocih in starejših odraslih.
Zaščita pred škodljivimi bakterijami: Nekatere probiotične bakterije proizvajajo protimikrobne snovi (bakteriocine), ki zavirajo rast škodljivih mikroorganizmov, vključno s *Clostridioides difficile* – bakterijo, ki povzroča hudo vnetje črevesa.
Časovni vidik je ključen za učinkovitost probiotikov. Raziskave nedvoumno kažejo, da je najbolje začeti z jemanjem probiotikov čim prej – najpozneje v 24 urah po začetku zdravljenja z antibiotiki.
Študije potrjujejo, da zgoden začetek bistveno zmanjša tveganje za prebavne težave. Pri otrocih, ki so začeli jemati probiotike v prvem dnevu zdravljenja, se je tveganje za diarejo zmanjšalo za 35 %.
Pomembno je tudi časovno ločevanje: Med jemanjem antibiotika in probiotika naj mineta vsaj 2 uri. Ta razlika je nujna, ker antibiotik sicer lahko uniči koristne bakterije v probiotiku, še preden dosežejo črevesje. Ni pomembno, ali vzamete najprej antibiotik ali probiotik – ključen je le časovni razmik.
Ne glede na to, da govorimo o probiotikih kot celoti, različni sevi bakterij delujejo različno. Raziskave kažejo, da so večsevne formulacije pogosto učinkovitejše od enosevnih, saj ponujajo večjo raznolikost bakterij.
Dokazano učinkoviti sevi:
Pomembna je tudi koncentracija: Izbirajte izdelke z vsaj 5–10 milijardami CFU (colony-forming units) na odmerek. Študije kažejo, da so večje doze (10–50 milijard CFU) še učinkovitejše.
Ne zadostuje, da probiotike jemljete samo med zdravljenjem z antibiotiki. Z jemanjem nadaljujte vsaj 2–4 tedne po končanem zdravljenju z antibiotiki. Ta čas je potreben, da se črevesna mikrobiota lahko ustali in ponovno vzpostavi ravnovesje.
Nekateri strokovnjaki priporočajo celo daljše jemanje – do meseca dni ali več – še posebej, če ste bili na dolgotrajnem antibiotičnem zdravljenju ali če ste prejeli več zaporednih kuracij antibiotikov.
V času okrevanja črevesja lahko pomagate tudi z vključitvijo fermentiranih živil v prehrano: kislega zelja, kefirja, jogurta z živimi kulturami in kimčija. Ta živila naravno vsebujejo probiotične bakterije in podpirajo raznolikost črevesne mikrobiote.
Glede na raziskave in farmacevtsko strokovno znanje sem za vas izbrala tri izdelke, ki jih lahko upoštevate pri podpori črevesne flore po antibiotiku:
Vsebuje visoko koncentracijo probiotičnih bakterij (1,2 milijarde mlečnokislinskih bakterij na kapsulo). Kombinacija bakterij Lactobacillus acidophilus, Bifidobacterium animalis subsp. lactis in Enterococcus faecium pomaga pri hitrejši obnovi črevesne mikrobiote. Primeren je za dolgotrajno uporabo po končanem antibiotiku.
Manjše pakiranje istega izdelka, primerno za krajše kure ali preizkušanje. Idealno za jemanje med antibiotikom in prva dva tedna po njem.
Vsebuje tri seve mlečnokislinskih bakterij (Lactobacillus acidophilus, Bifidobacterium infantis, Enterococcus faecium). Primeren je za odrasle in otroke nad 12 let.
Farmacevtski nasvet: Začnite z jemanjem probiotikov takoj ob začetku zdravljenja z antibiotiki. Ne pozabite na dvourni razmik med odmerkoma. Za najboljše rezultate nadaljujte z jemanjem še najmanj dva tedna po končanem zdravljenju z antibiotiki.
Ali lahko probiotiki zmanjšajo učinkovitost antibiotikov?
Ne. Ni dokazov, da bi probiotiki zmanjševali učinkovitost antibiotičnega zdravljenja. Nasprotno, lahko pomagajo zmanjšati neželene učinke in omogočijo dokončanje predpisane kure.
Ali je treba probiotike jemati na prazen želodec?
Za večino probiotikov velja, da jih lahko jemljete s hrano ali brez nje. Če pa jih jemljete skupaj z antibiotiki, je pomembnejši časovni razmik med odmerkoma kot to, ali imate prazen želodec.
Ali lahko probiotike uporabljajo otroci?
Probiotiki so na splošno varni za otroke. Številne študije potrjujejo njihovo učinkovitost pri preprečevanju diareje pri otrocih, ki jemljejo antibiotike. Svetujemo vam, da se pred uporabo posvetujete s pediatrom.
Koliko časa traja, da probiotiki začnejo delovati?
Nekateri učinki, kot je zmanjšanje napenjanja, so lahko opazni že po nekaj dneh. Za popolno obnovo črevesne mikrobiote pa običajno potrebujemo 2–4 tedne rednega jemanja.
Ali lahko preveč probiotikov škoduje?
Pri večini zdravih ljudi probiotiki v priporočenih odmerkih ne povzročajo resnih stranskih učinkov. V redkih primerih lahko pride do blagega napenjanja ali prebavnih motenj na začetku uporabe.
Kaj, če imam oslabljen imunski sistem?
Če imate resno oslabljen imunski sistem, se pred uporabo probiotikov obvezno posvetujte z zdravnikom. V redkih primerih lahko probiotiki pri teh bolnikih povzročijo okužbe.
Ali morajo biti probiotiki shranjeni v hladilniku?
Nekateri probiotiki potrebujejo hlajenje za ohranitev živosti bakterij, drugi pa ne. Vedno upoštevajte navodila na embalaži. Kakovostni probiotiki so običajno stabilni pri sobni temperaturi.
Ali lahko probiotike jemljemo skupaj z drugimi zdravili?
Probiotiki so na splošno varni za uporabo z večino zdravil. Pomembno je le upoštevati dvourni razmik pri antibiotiku. Če jemljete imunosupresive ali imate resne zdravstvene težave, se posvetujte z zdravnikom.
Antibiotiki so nepogrešljivo zdravilo pri zdravljenju bakterijskih okužb, vendar lahko začasno motijo naravno ravnovesje črevesne mikrobiote. Probiotiki so znanstveno podprt način za zmanjšanje neželenih učinkov antibiotikov in hitrejšo obnovo črevesja.
Ključno je pravilno časovanje: začnite čim prej, pustite vsaj dvourni razmik med odmerkoma in nadaljujte še 2–4 tedne po končanem zdravljenju z antibiotiki. Izbirajte kakovostne večsevne formulacije z zadostno koncentracijo bakterij.
Za individualno svetovanje glede izbire in uporabe probiotikov se obrnite na naše farmacevte.
[1] Patangia, D. V. et al. (2022). Impact of antibiotics on the human microbiome and consequences for host health. Microbiology Open, 11(1), e1260.
[2] Valdes, A. M. et al. (2018). Role of the gut microbiota in nutrition and health. British Medical Journal, 361, k2179.
[3] Lange, K. et al. (2016). Effects of antibiotics on gut microbiota. Digestive Diseases, 34(3), 260-268.
[4] Hill, C. et al. (2014). Expert consensus document: The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 11(8), 506-514.
[5] Panda, S. et al. (2023). Improved gut microbiome recovery following drug therapy is linked to abundance and replication of probiotic strains. Microbiome, 11, 117.
[6] Goodman, C. et al. (2021). Probiotics for the prevention of antibiotic-associated diarrhoea: a systematic review and meta-analysis. BMJ Open, 11(8), e043054.
[7] Foley, M. H. et al. (2025). Differential Modulation of Post-Antibiotic Colonization Resistance to Clostridioides difficile by Two Probiotic Lactobacillus Strains. mBio, 16(7), e01234-25.
[8] Szajewska, H. et al. (2016). Probiotics for the Prevention of Antibiotic-Associated Diarrhea in Children. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 62(3), 495-506.
[9] Guo, Q. et al. (2019). Probiotics for the prevention of pediatric antibiotic-associated diarrhea. Cochrane Database of Systematic Reviews, 4, CD004827.
[10] International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics. (2024). Clinician resource: Probiotic use alongside antibiotics. ISAPP Science.
[11] Merenstein, D. J. et al. (2020). Probiotics as a Treatment resource in primary care. The Journal of Family Practice, 69(3), E1-E10.
[12] Szajewska, H. et al. (2023). Probiotics for the Management of Pediatric Gastrointestinal Disorders: Position Paper of the ESPGHAN Special Interest Group on Gut Microbiota and Modifications. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 76(2), 232-247.
[13] McFarland, L. V. et al. (2016). Meta-analysis of Saccharomyces boulardii for prevention of antibiotic-associated diarrhea. World Journal of Meta-Analysis, 4(1), 1-13.
[14] Ouwehand, A. C. et al. (2015). Specific probiotics alleviate allergic rhinitis during the birch pollen season. World Journal of Gastroenterology, 21(14), 4249-4253.
[15] Merenstein, D. et al. (2021). Use of a fermented dairy probiotic drink containing Lactobacillus casei DN-114 001 in alleviating symptoms of acute respiratory infections. European Journal of Clinical Nutrition, 75(6), 950-957.
[16] Sniffen, J. C. et al. (2018). Choosing an appropriate probiotic product for your patient: An evidence-based practical guide. PLoS ONE, 13(12), e0209205.
[17] Guarner, F. et al. (2023). World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: Probiotics and prebiotics. World Gastroenterology Organisation.
[18] Szajewska, H. et al. (2024). Antibiotic-perturbed microbiota and the role of probiotics. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 21, 300-315.
[19] Marco, M. L. et al. (2017). Health benefits of fermented foods: microbiota and beyond. Current Opinion in Biotechnology, 44, 94-102.
[20] Su, G. L. et al. (2020). AGA Clinical Practice Guidelines on the Role of Probiotics in the Management of Gastrointestinal Disorders. Gastroenterology, 159(2), 697-705.
[21] Goldenberg, J. Z. et al. (2015). Probiotics for the prevention of Clostridium difficile-associated diarrhea in adults and children. Cochrane Database of Systematic Reviews, 12, CD006095.
[22] Sanders, M. E. et al. (2019). Probiotics and prebiotics in intestinal health and disease: from biology to the clinic. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 16(10), 605-616.
[23] Merenstein, D. et al. (2023). Emerging issues in probiotic safety: 2023 perspectives. Gut Microbes, 15(1), 2185034.
Čas branja: 4 minute Ključne točke Magnezijev citrat se absorbira 5-krat bolje kot magnezijev oksid (25–30 % proti 4 %). Magnezijev oksid vsebuje več elementarnega magnezija na gram, vendar je slabše biorazpoložljiv. Citrat povzroča manj prebavnih težav in je primernejši za dolgotrajno uporabo. Oksid je cenejši in se pogosto uporablja kot blago odvajalo. Priporočen dnevni […]
Preberi več
Čas branja: 6 minut Ključne točke Približno 37 % odraslih Evropejcev ima prenizko raven vitamina D, še posebej pozimi. Glavni simptomi vključujejo utrujenost, mišično šibkost, kostne bolečine in pogostejše okužbe. Že 15–30 minut sončne svetlobe nekajkrat tedensko lahko pomaga vzdrževati ustrezne ravni. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 15 µg (600 IU), pri starejših 20 […]
Preberi več
Čas branja: 4–5 minut Ključne točke Magnezij Krka ponuja tri glavne linije: 300 mg granulat, 400 mg granulat za napitek in Direkt prašek za direktno uporabo. Približno 10–30 % Evropejcev se sooča s pomanjkanjem magnezija, kar se kaže kot utrujenost in mišični krči. Priporočeni dnevni vnos magnezija je 310–420 mg, odvisno od spola in starosti. […]
Preberi več
