HOMEOPATIJA ČEDALJE BOLJ PRILJUBLJENA

Vsako leto 10.aprila praznujemo svetovni dan homeopatije, ki je zaznamovan s spominom na rojstvo ustanovitelja homeopatije dr. Samuela Hahnemanna. Na ta dan se po svetu na prav poseben način predstavlja homeopatski pristop zdravljenja.

Definicija homeopatija

Homeopatija je holistična metoda zdravljenja, kar pomeni, da obravnava človeka celostno. Lahko služi kot primarno ali dopolnilno zdravljenje v sodelovanju s sodobno medicino. Po definiciji je homeopatija terapevtska metoda, ki uporablja zdravila, ki so razredčena in dinamizirana, upoštevajoč zakon podobnosti, ki ga je prvi opisal ustanovitelj dr. Samuel Hahnemann. Zakon pravi, da se vsaka farmakološko aktivna substanca, ki pri zdravem človeku povzroča karakteristične bolezenske znake, lahko uporablja v minimalnih odmerkih za zdravljenje bolnikov s podobnimi ali enakimi znaki.

Homeopatsko zdravilo v organizmu ponovno vzpostaviti zaradi bolezni porušeno ravnovesje. Tako v telesu sprožimo proces zdravljenja.

Homeopatska načela:

· Načelo podobnosti: zdravljenje z zdravilom, ki pri preizkusu na zdravem človeku povzroča podobne simptome, kot jih ima bolnik. Slika simptomov bolezni mora čim bolj ustrezati sliki zdravila.

· Načelo individualnosti: zdravilo se ne izbere na osnovi diagnoze bolezni, temveč se bolnika obravnava celostno. Pri tem se upošteva vse pomembne bolnikove simptome (psihične, fizične in splošne). Za predpis homeopatskega zdravila so odločilni tako imenovani vpadljivi simptomi, specifični za posameznika, zato v homeopatiji ne izbiramo zdravila za bolezensko stanje temveč za bolnika – tako različni bolniki z enako diagnozo lahko dobijo povsem različna homeopatska zdravila.

· Načelo uporabe potenciranih zdravil: delovanje homeopatskih zdravil se okrepi s postopnim razredčevanjem in ritmičnim stresanjem.

Zdravljenje

Homeopatija se ne bojuje proti bolezni z zatiranjem posameznih simptomov, temveč obravnava bolnika celostno z vsemi njegovimi lastnostmi in težavami in učinkovito vzpodbuja lastno zmožnost samoozdravitve. Z njo lahko uspešno zdravimo akutne in kronične bolezni.

V primeru težjih, burnih akutnih bolezni je potreben obisk pri splošnem zdravniku ali zdravniku homeopatu, ki presodi, kdaj je treba v zdravljenje vključiti tudi konvencionalno medicino.

Samozdravljenje pride v poštev za lažje akutne težave, ko bolnik ne potrebuje nujne medicinske pomoči. Za vsakodnevne težave z zdravjem oziroma počutjem lahko farmacevt z dodatnimi znanji homeopatije v lekarni svetuje homeopatska zdravila. Potrebno je, da pri tem upošteva osnovna načela homeopatije.

Učinkovitost homeopatije je omejena pri bolnikih, pri katerih so organi ali tkiva tako bolezensko spremenjena, da popolnoma ozdravljenja ne pričakujemo in s homeopatijo lahko le lajšamo težave in s tem prispevamo k boljši kvaliteti življenja bolnika.

Opozorila

V primeru resnih bolezni je nujno se posvetovati z zdravnikom ali obiskati nujno medicinsko pomoč. Homeopatsko zdravljenje in zdravljenje s konvencionalno medicino se ne izključujeta in ju lahko izvajamo istočasno. Zdravila, ki jih je predpisal zdravnik, nikoli ne prenehajmo jemati samovoljno, niti ne spreminjamo odmerka. Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom, če se znaki ne izboljšajo.

Izdelava homeopatskih zdravil

Homeopatska zdravila so praviloma na voljo v obliki kroglic ali kapljic, v novejšem času pa tudi v obliki tablet, mazil, injekcij, svečk in kapljic za oči. Pri nas so registrirane le kroglice.

Izdelana so iz naravnih surovin:

· Rastlin (npr. cele rastline, semena, korenine),

· Živalskih delov ali izločkov (npr. čebel, sipinega črnila, kačjega strupa),

· Mineralov (npr. natrijevega klorida, bakra, zlata, platine, kalcijevega karbonata).

Postopki izdelave homeopatskih zdravil so natančno opisani v Evropski farmakopeji ali v veljavnih homeopatskih farmakopejah držav članic EU, če Evropska farmakopeja teh postopkov ne vsebuje.

Potence

Stopnja redčenja zdravil v homeopatiji se označuje z izrazom ‘potenca’. Poznamo različne potence homeopatskih zdravil:

· C potence so izdelane po postopku, pri katerem se redči v razmerju 1:100. Označujejo se s črko C ali CH.

· Pri izdelavi D potenc poteka redčenje v razmerju 1:10. Te označujemo s črko D, DH ali X.

· LM ali Q potence so potence, kjer poteka postopno redčenje po posebej predpisanem postopku v razmerju 1:50.000 in so uporabne za zdravljenje pod nadzorom zdravnika homeopata.

Glede na število opravljenih potenciranj ločimo:

· Nizke potence (C3, C6, C9, C12, C15),

· Srednje potence ( C15, C30),

· Visoke potence (C30, C200, C1000=1M, XM, CM).

Odmerjanje in način jemanja homeopatskega zdravila

5 kroglic homeopatskega zdravila = 1 odmerek

Kroglice stresemo na dlan tistega, ki mu je zdravilo namenjeno, ali v plastično, keramično ali stekleno posodico in jih namestimo pod jezik, kjer se počasi raztopijo. Morebitnih odvečnih, na dlan stresenih kroglic, ne smemo vračati v stekleničko. Prav tako se ne smemo dotikati kroglic, namenjenih nekomu drugemu.

Če obstaja nevarnost, da se bolniku kroglica zaleti je priporočljivo homeopatsko zdravilo raztopiti v malo vode.

Zdravil ne smemo uživati skupaj s hrano – med uživanjem hrane in zdravila mora preteči najmanj 20 minut, enako velja tudi za uživanje prave kave, umivanje zob in kajenje, lahko pa pijemo vodo.

Med homeopatskim zdravljenjem se izogibamo uživanju kamiličnega in metinega čaja, mentola (bonboni, žvečilni, zobne paste z meto) ter kofeina (kava, kokakola). Prav tako ne uporabljamo mazil, ki vsebujejo mentol ali kafro, in ne vdihamo močnih eteričnih olj. Vse omejene snovi lahko izničijo ali oslabijo učinek homeopatskih zdravil.

Pri homeopatskih zdravilih je potrebno paziti, da se ne jemljejo pogosto. Z naslednjim odmerkom vedno počakamo toliko časa, da učinek prejšnjega popusti.

Priporočeni okvirni odmerki homeopatskih zdravil so:

· Potence C6 – C9 / 3x dnevno

· Potence C10 – C15 / 1 – 2x dnevno

· Potence C30 / 1 – 2x tedensko

Pri odmerjanju moramo vedno upoštevati individualnost bolnika in njegovih težav.

Shranjevanje

Shranjujemo v primernem prostoru in opremi, zunaj dosega močnih vonjav, oddaljeno od izvorov umetnega sevanja in jih ne izpostavljamo močnemu soncu ali vlagi. V primeru pogostih letalskih potovanj je priporočljivo zdravila občasno nadomestiti z novimi.

Zakonodaja

Po zakonu o zdravilih je homeopatsko zdravilo opredeljeno kot zdravilo, pripravljeno iz snovi, ki se imenujejo homeopatske surovine, v skladu s homeopatskim postopkom izdelave po določbah Evropske farmakopeje ali po veljavnih farmakopejah držav članic Evropske unije, če Evropska farmakopeja teh določb ne vsebuje. Homeopatsko zdravilo lahko vsebuje tudi več bistvenih sestavin.

Po pravilniku o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini smejo homeopatska zdravila predpisovati le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete in pridobljena znanja iz homeopatije, v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje homeopatskega zdravljenja. Homeopatska zdravila se lahko izdajajo le v lekarnah. Pooblaščena oseba za izdajanje homeopatskih zdravil je magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in dodatnimi znanji s področja homeopatije.