KAŠELJ

Kašelj je pomemben naravni odziv organizma na dražljaj v dihalnih poteh, ki je lahko vneti, mehanski, kemični, toplotni ali kombinirani. Dražljaj se po živčnih poteh prenaša do centra za kašelj v osrednjem živčnem sistemu, povratna informacija od tam pa privede do močnega in nehotnega krčenja mišičja, ki sproži eksploziven izdih.

Vneti dražljaj sta edem in hiperemija dihalne sluznice pri prehladu, bakterijskem ali virusnem bronhitisu, kajenju, povzročijo pa ga tudi izcedni procesi v nosnem žrelu pri nazofaringealnem zatekanju in gastroezofagalni refluks z aspiracijo čezmerne kisline.

Mehanski dražljaj sprožijo vdihani prašni delci, skrčene dihalne poti pri bronhialni astmi, izmeček, tujek, bolezenski izrastki, edem.

Kemični dražljaj so dražeči plini, npr. cigaretni dim, klor ipd., pa tudi zdravilne učinkovine.

Toplotni dražljaj sprožita vdihani tako vroči kot mrzli zrak.

• MEHANIZEM KAŠLJA

Pri globokem vdihu pride do zapore najožjega dela grla z glasilkami in špranjo med njima (glotis), relaksacije trebušne prepone in kontrakcije ekspiratorne muskulature, medtem naraste intratorakalni pritisk (znotraj prsnega koša) tudi do 300 mmHg, sapnik se zoži, glotis se odpre in s pretokom zraka do 150 m/s se s strižnimi silami zaključi izdih.

O kašlju kot o bolezenskem znaku govorimo, kadar postane čezmeren in moteč. Lahko je akuten ali kroničen. Najpogostejši vzrok za akuten je okužba dihal, o koničnem kašlju pa govorimo, ko traja vsaj tri tedne. Vzroki zanj so tako v pljučih kot zunaj njih. Za samozdravljenje je primeren prehladni kašelj, pa tudi drugi, če v samozdravstvenem postopku ne ugotovimo pomembnega tveganja za bolnika.

Po eni od delitev kašlje ločimo na:
– produktiven, vlažen kašelj,
neproduktiven, suh, dražeč kašelj.

Pri produktivnem, vlažnem kašlju nastaja v dihalnih poteh bronhialna sluz, sestavljena iz 95-98 odstotkov vode, glikoproteinov in mukoproteinov. Zaradi motenega ravnotežja med proizvodnjo, prenašanjem in izkašljevanjem sluzi se kopičijo plasti sluzi, ki ovirajo zračenje pljuč. Produktiven kašelj se pojavi v obliki napada po globokem vdihu, ki sluz potisne navzgor.

Neproduktivnega, suhega in dražečega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi, pojavlja se v zaporednih sunkih brez izkašljane sluzi in izčrpava bolnika. Pri takem kašlju ne spodbujamo izkašljevanja, svetujemo zdravila za pomirjanje kašlja.

Kašelj lahko ostane ves čas kašljanja suh, dražeč ali pa je le prehodna faza produktivnega, vlažnega kašlja, v katerega suh kašelj preide med proces okrevanja.

Cilj zdravljenja produktivnega, vlažnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, ki se lažje izkašlja, hkrati pa s tem preprečujemo dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe. Cilj zdravljenja neproduktivnega kašlja je pomirjanje in odpravljanje kašlja.

• ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE KAŠLJA

Zdravila za lajšanje produktivnega, vlažnega kašlja so ekspektoransi, ki pomagajo zmanjšati viskoznost bronhialne sluzi v dihalnih poteh, da se lažje izloči, zato ublažijo oteženo dihanje in zmanjšajo jakost kašlja.

Zdravila za lajšanje neproduktivnega, suhega kašlja so antitusiki, ki pomirjajo center za kašelj v možganski meduli, zmanjšajo pa tudi upor v dihalnih poteh.

Obe skupini zdravil sta varni in učinkoviti z malo stranskih učinkov. Previdnost je potrebna pri bolnikih s peptičnim ulkusom ter pri starejših in oslabelih bolnikih, ki nimajo dovolj moči za zadostno izkašljevanje pri povečanem izločanju bronhialne sluzi.

• SAMOZDRAVLJENJE – Kaj vprašamo bolnike

Preden farmacevti ponudimo bolniku zdravilo za prehladni kašelj, mu moramo zastaviti nekaj vprašanj:
– Koliko dolgo že traja kašelj?
– Kdaj in kako se pojavlja kašelj?
– Ali kašelj spremljajo še drugi simptomi?
– Ali ob kašlju čutite luščenje v pljučih?
– Kakšen je izmeček?
– Ali vas ob kašlju boli v prsnem predelu?
– Ali čutite suh, dražeč kašelj?
– Ali morda kadite?
– Ali jemljete katera zdravila?

Kdaj svetujemo obisk zdravnika?
– Če kašelj traja več kot sedem dni.
– Če se pojavijo dodatni zapleti: visoka vročina, izpuščaj, glavobol, sumljiv izmeček, bronhospazem.
– Če je bolnik že jemal zdravila za prehlad in kašelj, vendar so se pojavili še drugi simptomi (npr. zvišan krvni tlak).

Kdaj pri kašlju ne svetujemo samozdravljenja, tako da mora bolnik takoj obiskati zdravnika?
– pri otrocih do 1.leta starosti
– nosečnicam in doječim mamicam
– starostnikom
– če kašelj spremljamo alarmantni znaki (visoka vročina, bolečina v pljučih, dispneja, piskajoče dihanje, zmedenost, oteklina obraza in občutljivost v predelu obnosnih votlin, lajajoč, glasen in doneč kašelj, izguba glasu), pojavljanje kašlja ob določenih urah ponoči, kašelj s kiselkastim okusom v ustih, če kadilski kašelj ne pojenja še en mesec po opustitvi kajenja.