HOLESTEROL

je v človeškem telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D.

HDL holesterol: To je »dobri« holesterol, ki pomaga ohranjati optimalno raven holesterola po žilah in odstranjuje presežek iz arterijskih oblog ter tako prispeva k preprečevanju bolezni srca.

LDL holesterol: To je »slabi« holesterol, ki kroži po krvi in se lahko kopiči v žilah ter tvori obloge, zaradi česar postanejo žile ozke in manj fleksibilne, kar vodi v aterosklerozo.

Vloga »dobrega« holesterola HDL je, da iz tkiv, arterij in celic odnese slabi LDL holesterol in ga pripelje nazaj v jetra, kjer ga jetra reciklirajo in ponovno porabijo za tkiva in celice. Če bi bil celoten naš organizem prirejen tako, da se mora slabi LDL holesterol odstraniti iz telesa, kot to počnemo s tableti oz. zaviramo njegovo absorpcijo, bi ga tudi naša jetra izločila v ledvice ali črevo, od koder bi zapustil naše telo. Vendar naše telo ne deluje tako. Deluje na princip, da jetra slabi holesterol pretvorijo v dobrega in ga ponovno uporabijo.

Neustrezna raven maščob v krvi je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vsak odrasel človek bi moral poznati svojo raven maščob v krvi, saj z rednim spremljanjem ravni holesterola lahko pomembno prispevamo k zgodnjemu odkrivanju bolezni.

Raziskava Cindi je pokazala, da ima v Sloveniji kar več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. Zvišana raven trigliceridov, skupnega holesterola, holesterola LDD ali znižana raven holesterola HDL kažejo na potrebo po spremembi življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana in redno gibanje sta za naš organizem koristna ter posredno pomagata uravnavati raven maščob v krvi. Pomembna pa sta tudi z vidika znižanja prekomerne telesne teže, kar je tudi eden od ukrepov za zmanjšanje maščob v krvi.

Za normalno delovanje naše telo potrebuje uravnoteženo prehrano, ki vključuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Je osnova za naše zdravje, dobro počutje ter telesno in psihično zmogljivost. Nepravilno prehranjevanje in nezdrav način življenja pripomoreta k nastanku bolezni srca in ožilja, motenj v presnovi maščob, sladkorni bolezni in zvišanemu krvnemu tlaku. Danes naše prehranske navade večinoma niso ustrezne, saj je hrana pogosto energetsko preveč bogata (preveč kalorična), vsebuje preveč nasičenih maščob, sladkorja, soli in alkohola ter premalo prehranskih vlaken. Pomemben element zdrave prehrane sta sadje in zelenjava, saj sta biološko visokovredni skupini živil z nizko energijsko gostoto. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, prehranskih vlaknin in drugih zaščitnih snovi. Pri izbiri sadja in zelenjave naj sodelujejo tudi oči, saj je zaradi snovi v barvnih delih priporočeno kombiniranje različnih barv. Izberimo živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov, saj je v teh poleg vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin tudi veliko prehranskih vlaknin, ki se skrivajo predvsem v lupini in kalčkih. Maščobe so pomemben element v zdravi prehrani, vendar v omejenih količinah. Izogibati se moramo nasičenim maščobam živalskega izvora, katere nadomestimo z nenasičenimi maščobami (rastlinska olja, mastne morske ribe, oreški). Meso (oz. njegove nadomestke) moramo vključiti v jedilnik zaradi vsebnosti beljakovin visoke biološke vrednosti, vitaminov, železa in ostalih mineralov. Odločimo se predvsem za puste vrste mesa in vidno maščobo odstranimo. Mleko zaradi visoke hranilne in biološke vrednosti tudi sodi med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Poleg visoke vsebnosti beljakovin z življenjsko pomembnimi esencialnimi aminokislinami je mleko bogat vir kalcija ter vitaminov A, D, E in K. Mleko pogosto v zmoti obravnavamo kot pijačo in ga uživamo kot tekočino ob rednih obrokih. Prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazano vpliva na zadrževanje vode v telesu in povišan krvni tlak, zato ne zaužijmo več kot 5 gramov soli na dan, pri tem pa upoštevajmo, da je sol že vključena tudi v pripravljenih živilih. Sladkor, tako čisti kot skriti, in alkohol sta pravi kalorični bombi brez večjih pozitivnih hranilnih učinkov. Tudi alkohol pijmo v zmernih količinah ali se mu celo odpovejmo, sol in sladkor pa omejimo, predvsem z odrekanjem dodatnemu vnosu v že pripravljeno hrano (npr. ko smo že za mizo).

Holesterol je naš prijatelj, ne naš sovražnik. Ideja, da je holesterol zlo, je zelo škodljiv mit!