NASMEH

Vsak dan s prehranjevanjem skozi usta v telo vnašamo nujno potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale ter vodo. Hrano v ustih z zobmi zmeljemo in prepojimo s slino, da olajšamo njeno požiranje in nadaljnjo razgradnjo v telesu. Skupaj s hrano in pijačo pa v usta prinesemo tudi veliko različnih mikroorganizmov. Zato ne preseneča, da so ravno usta del človeškega telesa, ki je najbolj naseljen z raznovrstnimi bakterijami, glivicami in virusi.

V zdravih ustih vlada med mikroorganizmi ravnovesje, ki preprečuje, da bi se nevarne vrste prekomerno razmnožile in ogrozile zdravje. Takšno ravnovesje lahko različni dejavniki tveganja hitro porušijo. To privede do povečane rasti in bohotenja škodljivih mikroorganizmov, in sicer najprej na bolj omejenih in odročnih delih ust, od tam pa se lahko postopno razmnožijo po celotnih ustih in včasih zaidejo celo v druge dele telesa ter povzročijo različne bolezni (npr. vnetja dihal in prebavil). Največ mikroorganizmov se nahaja v belkastih oblogah na površini zob (zobni plak) in na hrbtišču jezika.

Bolezni, ki ju najpogosteje zasledimo v ustni votlini sodobnega človeka, sta zobna gniloba ali karies in parodontalna bolezen (pogosto rabljen izraz parodontoza je zastarel in strokovno neustrezen). Obe bolezni sta tudi glavna vzroka za izgubo zob pri človeku.

ZOBNA GNILOBA je bolezen zob, ki jo povzročajo bakterije v zobnih oblogah – te s svojimi kislimi izločki raztapljajo trda zobna tkiva. Začne se z mlečnim madežem na skleninski površini zoba. Ko poškodba zobne sklenine napreduje, nastane jamica, ki se temneje zabarva in se postopno veča.

Najpogosteje je prvo opozorilo zobne gnilobe kratkotrajna bolečina na sladko ali kislo in hladno ali vročo hrano oz. pijačo. Dolgotrajnejša zobna bolečina pogosto pomeni, da je zobna gniloba že napredovala, da je povzročila vnetje zobnega živca. Posledice nezdravljene zobne gnilobe so odmrtje zobnega živca, nastanek granuloma, gnojna oteklina pod sluznico (“šola”), oteklina na obrazu, zadah iz ust in popoln razpad zoba. Kopičenje bakterij na zobnih površinah se še poveča ob prekomernem in nepretrganem uživanju sladke hrane in pijače (zlasti tik pred spanjem), pomanjkljivem čiščenju zob ali zobnih nadomestkov (mostičkov, zobnih protez, ortodontskih aparatov) in pomanjkanju sline (premalo zaužite tekočine, bolezni, zdravila, obsevanje).

SLAB ZADAH Neprijeten vonj iz ust je posledica žveplenih hlapov, ki nastanejo pri bakterijski razgradnji beljakovin. V več kakor 80 % je izvor ustnega zadaha v ustih samih: slaba ustna higiena, parodontalna bolezen, zobna gniloba, suha usta, slabi zobnoprotetični nadomestki in zlasti prekomerna rast mikroorganizmov na zadnji tretjini hrbtišča jezika. Da se znebimo ustnega zadaha, je najpomembneje poskrbeti za dobro ustno higieno (čiščenje zob in jezika) in zdrava usta. V manj kakor 20 % so vzroki za zadah bolezni notranjih organov – jeter, vranice, ledvic, želodca in dihal.

PARODONTALNA BOLEZEN Pri tej bolezni gre za vnetje obzobnih tkiv, do katerega pride zaradi kopičenja bakterijskih oblog na zobeh ob robu dlesni. Parodontalna bolezen se začne kot vnetje dlesni (gingivitis). Vneta dlesen je temno rdeča, nabrekla in zelo rada zakrvavi. Pri večini ljudi ostane vnetje omejeno na dlesen, lahko pa napreduje v globino (parodontitis), kjer povzroči postopno propadanje obzobnih tkiv (vezivno tkivo, kost in zobni cement), ki držijo zob v čeljustni kosti. Takšni zobje postanejo majavi, se navidezno podaljšajo, med zobom in dlesnijo nastanejo različno globoki “žepi” in boleče gnojne otekline. Zobje na koncu lahko tudi izpadejo, če ni pravočasnega zdravljenja.

Vneta dlesen se po tem, ko odstranimo vzrok vnetja, običajno popolnoma pozdravi in povrne v prvotno stanje. Nasprotno pa parodontalna bolezen, ki je napredovala v parodontitis, tako poškoduje obzobna tkiva, da poškodbe tkiv tudi po ozdravitvi vnetja ostanejo za vedno. Podobno kakor pri zobni gnilobi so glavni dejavniki tveganja za parodontalne bolezni tisti, ki omogočajo povečano kopičenje bakterijskih oblog na zobnih površinah ob dlesni, in tisti, ki zmanjšujejo odpornost obzobnih tkiv na delovanje bakterij. Obzobna tkiva se pri različnih ljudeh na bakterije zelo različno odzovejo, kar kaže, da imajo podedovane lastnosti, hormonske motnje, stres, kajenje in splošno zdravje na nastanek ter potek parodontalne bolezni zelo velik vpliv.

Prizadevanja za zdrava usta brez zadaha in sproščen nasmeh

1. Redna in pravilna ustna higiena:

• ščetkanje zob z zobno pasto najmanj 2-krat na dan (zjutraj in zvečer pred spanjem),

• uporaba zobne nitke ali ustreznih ščetk za medzobne prostore,

• čiščenje hrbtišča jezika s ščetko ali strugalom za jezik,

• čiščenje sluznic, ki so pod zobno protezo, s ščetko ali vlažno gazo.

2. Redno in pravilno čiščenje zobnih nadomestkov:

• uporaba posebnih nitk ali ščetk za čiščenje pod fiksnimi mostički in okoli vsadkov (implantatov),

• ščetkanje zobnih protez z milnico (običajne zobne paste niso primerne za čiščenje protez) najmanj 2-krat na dan (zjutraj in zvečer pred spanjem),

• občasna uporaba kemičnih preparatov za čiščenje zobnih protez preko noči.

3. Zdrava prehrana:

• uživanje sladke hrane in pijače naj bo zmerno in omejeno le na osnovne obroke,

• izogibajmo se hrani neposredno pred spanjem oz. po večernem čiščenju zob,

• uživajmo dovolj tekočine,

• namesto osvežilnih pijač raje pijmo vodo.

4. Izogibanje kajenju in drugim oblikam odvisnosti.

5. Splošni ukrepi za zdrav način življenja, ki zmanjšuje stres in krepi splošno zdravje.

6. Redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku.