Nihče ne mera kašlja, še posebno težko pa je poslušati, kako pokašljujejo otroci. Seveda jim želimo pomagati, a preden lahko to storimo, moramo poznati nekaj dejstev.

Otroci so občutljiva bitja, za katera je lahko prepogosto zdravljenje z antibiotiki še posebej škodljivo. Zato pediatri antibiotikov otrokom, ki kašljajo, pogosto ne predpisujejo, če res ni nujno. Ne predpisujejo jih zato, ker je 90 odstotkov vseh okužb virusnih, na viruse pa antibiotiki nimajo učinka. Vendar to ne pomeni, da svojemu otroku ne morete pomagati.

Virusno okužbo lahko prepoznamo po znakih, kot so:

  • povišana telesna temperatura,
  • nahod,
  • kašelj,
  • zamašen nosek,
  • težko dihanje,
  • bolečine v sklepih in mišicah,
  • težko požiranje in rdeče žrelo.

Splošni ukrepi pri pojavu omejenih simptomov so počitek, čiščenje noska in pitje veliko tekočine (vode in čaja). V veliko pomoč pri virusnih okužbah pa so lahko še vlažne inhalacije in fitoterapevtski, torej naravni proizvodi.

Kašelj je najbolj moteč simptom prehlada. Otroka podnevi moti med igro in hranjenjem, še huje pa je ponoči, saj ga prebuja in moti počitek. Starše to spravlja v obup, saj bi radi pomagali, pa največkrat ne vedo, kako in s čim. Zato je v domači lekarni dobro imeti rešitev za kašelj in za blaženje bolečin v grlu, saj se simptomi prehlada ali viroze po navadi poslabšajo zvečer.

Ob začetku prehladnega ali virusnega obolenja je pogost suh in dražeč kašelj, ko otrok veliko pokašljuje, ob čemer se ne izloči nič sluzi. Pogosto ga spremljajo draženje in bolečine v žrelu. Z razvojem okužbe pa se razvije moker oziroma produktiven kašelj, ko otrok izkašljuje gosto sluz. Pomembno je vedeti, da mokrega kašlja ni priporočljivo preprečevati in zaustavljati, temveč utekočiniti sluz in tako olajšati izkašljevanje. Suh kašelj pa je zahrbten in ga je treba pomiriti.

Kašelj je refleksni obrambni mehanizem, ki čisti dihala in s tem vzdržuje zdrave dihalne poti ter pljučne mešičke. S kašljanjem se izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom, odstranijo pa se tudi odmrle celice in odvečna sluz. Ta se ob vnetjih povečano tvori v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti.

Kdaj k zdravniku?

Kašelj po večini izzveni sam od sebe in ne prinaša resnejše nevarnosti za zdravje vašega otroka. Zdravnika pa obiščite, če kašelj spremljajo dodatni znaki:

  • slinjenje in onemogočeno požiranje,
  • povišana telesna temperatura,
  • bolečina v ušesih,
  • hitro dihanje,
  • dehidracija, zaspanost,
  • bolečina v prsih,
  • trajanje kašljanja več kot teden dni brez izboljšanja,
  • pojav rumenega, zelenega, rjavkastega ali krvavega izmečka.

Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, je kašelj neobičajen simptom, zato je posvet z zdravnikom nujen.

Starši pa so pogosto v zadregi, kateri sirup ponuditi otroku ali za umiranje kašlja ali za izkašljevanje. Tej zadregi se lahko izognejo z izbiro izdelka, ki blaži obe vrsti kašlja.