NESPEČNOST PRI ODRASLIH

Spanje je pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje.

Raziskave kažejo, da na kakovost življenja in naše normalno delovanje vpliva količina, še bolj pa kakovost spanja. Pomanjkanje spanja in njegova slaba kakovost kratkoročno povzročata pomanjkanje energije, zmanjšata pozornost, oslabita koncentracijo in spomin ter slabšata delovno učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu.

Novejša spoznanja potrjujejo, da ima spanje pomembno vlogo tudi pri odstranjevanju toksičnih produktov in obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih sposobnostih. Dolgotrajne posledice pomanjkanja spanja znanstvene raziskave predvsem v zadnjih letih povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in celo z nekaterimi vrstami rakavih bolezni.

Težave s spanjem so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45% svetovanje populacije, Žal manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja, poišče strokovno pomoč. Najpogostejša motnja spanja so različne oblike nespečnosti. Svetovna zveza za motnje spanja zato poudarja, kako pomembna sta zgodnje diagnosticiranje motenj spanja in uvedba ustrezne terapije, saj ne prepoznane in nezdravljene motnje spanja lahko vodijo v konične bolezni, najpogosteje srčno žilna obolenja.

Bolniki z motnjami spanja so pogosto obravnavani zaradi različnih bolezenskih simptomov in znakov, med katerimi lahko motnja spanja ostane neodkrita. Najpogostejša motnja spanja, o kateri tožijo bolniki v ambulanti družinskega zdravnika je nespečnost. Za kronično obliko nespečnosti trpi do 20%, medtem ko akutno obliko nespečnosti vsaj enkrat v življenju doživi do 30% odraslih. Pogostost nespečnosti narašča po 65. letu starosti. O nespečnosti ženske tožijo pogosteje kot moški.

Poročanje bolnika o svoji nespečnosti v ambulanti družinskega zdravnika je izredno pomembno, saj skrajša čas do pravilne diagnoze in uspešnega zdravljenja. Večino dilem ob nespečnosti lahko bolnik razreši že v ambulanti družinskega zdravnika. Redki bolniki s primarno nespečnostjo potrebujejo obravnavo pri specialistu za motnje spanja, še redkejši so tisti bolniki z nespečnostjo pri katerih sumimo, da gre za sekundarno nespečnost in potrebujejo usmerjeno nočno snemanje v Laboratoriju za motnje spanja.

Bolniki, ki tožijo o nespečnosti, največkrat:

• pravijo da zvečer težko zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo in da je v celoti spanje ponoči krajše
• opisujejo predvsem dolga nočna prebujanja in slabo kvaliteto spanja
• zjutraj se zbujajo utrujeni in zaskrbljeni

Dnevni simptomi nespečnosti pa so ponavadi utrujenost, razdražljivost, motnje koncentracije, lahko tudi motnje spomina. Zaradi nespečnosti imajo ljudje težave na delovnem mestu in v družbi nasploh. Nekateri opisujejo tudi telesne posledice slabega spanja, kot so mišična napetost, tenzijski glavoboli, prebavne težave.

Nespečnost hujše oblike je lahko vzrok za nezgode na delovnem mestu in tudi v prometu. Vedno je potrebno pomisliti, da je nespečnost lahko posledica uporabe ali zlorabe zdravil ali drugih substanc. Nespečnost pa je pogosto tudi posledica dolgotrajnega prejemanja uspaval, ki imajo ob podaljšanem jemanju ravno nasprotni učinek.

Nespečnost glede na čas trajanja delimo na akutno in kronično. O kronični nespečnosti govorimo, ko ima bolnik težave vsaj 3-krat na teden v skupnem trajanju vsaj 3 mesece. Najpogostejša oblika kronične nespečnosti je psihofiziloška nespečnost. Tipično bolniki pogosto tožijo, da težko zaspijo v svoji postelji v spalnici, medtem ko drugje, npr. pred televizijo kaj lahko zaspijo. Ponavadi so zelo zaskrbljeni zaradi svojega spanja.

Bolniki z nespečnostjo morajo paziti tudi na primerno higieno budnosti in spanja. Upoštevati morajo naravni ritem spanja ponoči in vzdrževati budnost podnevi. Odsvetuje se jim spanje podnevi, jemanje poživil, kot so kava, cigarete in alkohol v popoldanskem in večernem času ter dnevna uporaba postelje v druge namene, kot je spanje.

Osnovna navodila higiene budnosti in spanja:

• Spite samo toliko, kolikor potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti.
• vseh 7 dni v tednu vstajajte ob isti uri.
• Bodite športno aktivni.
• Spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom.
• Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora.
• Imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni.
• Zvečer ne pijte veliko.
• Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
• Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem v večernem času.
• Kajenje lahko moti spanje.
• Ne nosite problemov s seboj v posteljo.
• Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajte, da bi ponovno spali.
• Budilko postavite pod posteljo ali jo obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže.
• Podnevi ne spite.