USTREZNA ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVIMI UV ŽARKI

Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne aktivnosti v lepem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamin D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze.

Sončne žarke sestavlja svetlobna energija različnih valovnih dolžin in sicer: UVC, UVB, UVA, vidna svetloba in infra rdeča svetloba, ki tudi prodira različno globoko v plasti kože glede na valovno dolžino. UVC žarki so običajno prisotni v našem ozračju le v visokogorju in predstavljajo veliko nevarnost za alpiniste in smučarje, predvsem zaradi draženja očesnih struktur. Koža ščiti notranjost organizma pred škodljivimi vplivi UV radiacije, zato so se v evoluciji razvili različni zaščitni mehanizmi kože pred prodiranjem škodljivih UV žarkov globlje v organizem (predvsem tvorba melanina in zadebelitev rožene plasti). Večina UVB žarkov se odbije oz. absorbira v povrhnjici, UVA žarki pa prodirajo globoko v spodnje plasti usnjice od. dermatitisa.

Vsaka porjavelost že pomeni poškodbo kože. Melanociti v povrhnjici tvorijo pigment melanin, da bi zaščitili globlje plasti kože in podkožja pred prodiranjem UV žarkov, ki okvarjajo genetski material in druge strukture celic in tkiv. Dolgo je veljalo, da je škodljivo le neposredno izpostavljanje soncu z visoko vsebnostjo UVB žarkov. Številne raziskave potrjujejo, da so prav škodljivi UVA žarki (solariji in dolgotrajna vožnja v avtomobilih, ker steklo prepušča UVA žarke). Vplivajo na genetski material celic in imunski odgovor kože, tako da imajo pomembno vlogo pri nastanku kožnega raka ter fotostaranju, ker prodirajo v dermis ter okvarjajo fibroblaste, kolagen, elastična vlakna in endotelij žilja.

Ljudje smo različno občutljivi na sončne žarke, odvisno od prirojene pigmentiranosti (fototipa) naše kože. Vsekakor morajo biti svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo previdnejši od temnolasih z več prirojenega pigmenta. Tip kože ne vpliva le na nastanek opeklin, temveč tudi na kancerogenezo in procese staranja pod vplivom UV sevanja. UV sevanje je dokazno eden najmočnejših zunanjih kancerogenov. Velika količina UV žarkov zavira tudi imunski odgovor organizma lokalno v koži in sistemsko v celotnem organizmu. Pogost je izbruh herpetičnega izpuščaja po dolgotrajni ekspoziciji sončnim žarkom.

Vsaka opeklina je znak vnetega dogajanja v koži. Lahko se pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana telesna temperatura. Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo pa si lahko aplicira hladne obkladke ali hladilno kremo. Najbolje pa je, da se že preventivno zaščitimo pred sončnimi žarki s klobukom, gosto tkanimi, ohlapnimi oblačili in ustreznim zaščitnim faktorjem, ki mora vsebovati zaščito proti UVA in UVB spektrom sončne svetlobe. neposredno izpostavljanje sončnim žarkom ni priporočljivo med 10 in 16. uro, ko je kot žarkov največji. Znano je, da se poškodbe kože zapišejo v genetski material in prispevajo k nastanku kožnega raka tudi šele čez 20 let ali več. Dejstvo je, da smo izpostavljeni soncu med vsemi aktivnostmi na prostem, med športnimi aktivnostmi, delu na vrtu ipd. Upoštevati moramo tudi odboj sončnih žarkov od svetlih površin, morske gladine. UVB žarki prodirajo tudi skozi vodo, ne pa skozi steklo. Poleg opeklin sonce povzroča še mnogo drugih sprememb t.i. fotodermatoze.

Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj z bunčicami ali mehurčki na fotoeksponiranih predelih kože, ki se pojavi na začetku poletja ali že spomladi nekaj ur do nekaj dni po prvem izpostavljanju soncu in traja običajno nekaj dni do nekaj tednov, tako da se lahko umiri šele jeseni, ko so počitnice in dopusti že mimo, Lahko se poavi v katerikoli starosti, najpogosteje pa v 20. ali 30. letih, pri ženskah pogosteje kot pri moških. Sprožijo ga lahko UVB in UVA žarki, tako da se lahko pojavi tudi po sončenju v solariju ali med vožnjo z avtomobilom. Mnogim pomaga ustrezna fototerapija 2-3 krazt tedensko, ki se izvaja 4-6 tednov zgodaj spomladi, da se koža desenzibilizira in ustrezna zaščita pred UVA in UVB žarki. Mine v nekaj dneh spontano, če ni več izpostavljenosti sončni svetlobi. Visoke doze vitamina A se niso izkazale za učinkovite. V obdobjih intenzivnega srbenja pa olajšajo težave antihistaminiki, ki se dobijo v lekarnah. Pojavi se lahko preobčutljivost na sončne žarke v obliki koprivnice. Tudi v tem primeru je najboljša terapija izogibanje soncu in ustrezna zaščita pred UV žarki ter foto terapija pred poletjem, da dosežemo desenzibilizacijo.

Posebno občutljivi za sončne žarke so otroci in stari ljudje zaradi manjše sposobnosti reparativniih mehanizmov koži. vsaka opeklina v otroštvu poveča možnost nastanka kožnega raka v starosti, predvsem malignega melanoma. Ostale oblike kožnega raka pa so bolj povezane z kumulativno dozo UV sevanja v življenju.

Pretirano izpostavljanje soncu lahko poslabša že obstoječa kožna obolenja.

Včasih nastanejo mehurjaste, močno srbeče in boleče spremembe po stiku z rastlinami. Nastanejo kot posledica kombiniranega delovanja sončnih žarkov in različnih snovi v rastlinah ob neposrednem stiku z le-temi. Nevarne so tudi t.i fototoksične in fotoalergične reakcije pri uživanju zdravil (tetraciklini, analgetiki, derivati, vitamin A) in sočasnem izpostavljanju soncu. Zato se je pred dopustom v primeru uživanja različnih zdravil potrebno posvetovati s svojim zdravnikom.

Različne dišave v deodorantih, toaletnih vodah, milih ipd. lahko povzročijo srbeč izpuščaj ali temne lise, bizarnih oblik ob izpostavljanju sončnih žarkom. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom brez ustrezne zaščite je eden najpomembnejših vzrokov staranja kože. UV žarki poškodujejo DNK, številne encime in strukture v celici, kar prispeva h kronološkem staranju. Koža postane manj elastična, stanjšana, suha. Lahko postane rumenkasto obarvana, podobna usnju z zelo globokimi gubami, kar je posledica kopičenja degenerativno zadebeljenih elastičnih vlaken v koži, razvije se lastoza kože. Okoli oči se pojavijo ogrci, ki so posledica elastoze kože z razširjenimi izvodili lojnic. Na izpostavljenih delih se pojavijo rjave lise in razširjene žilice.

Pozorni moramo biti na spreminjanje obstoječih pigmentnih znamenj, še posebej, če hitro rastejo in se spreminjajo. V tem primeru je potreben takojšen obisk zdravnika. Vsaka asimetrija v barvi in obliki znamenja je sumljiva. Sumljiva je neostra omejenost pigmentnega znamenja proti ostali koži, vsaka hitrejša rast, rosenje, spontano krvavenje. Sumljiva je tudi vsaka ranica na koži, ki se dolgo ne zaceli.

Zaščitna sredstva pred soncem vsebujejo oznake za vsebnost zaščitnih faktorjev, označene s SPF za UVB spekter in PFA za UVA spekter. Svetuje se uporaba SPF50 oz. 50plus pri svetlopoltih in občutljivejših osebah, ki so pogosto opečene in redko porjavijo ter SPF30 pri temneje pigmentiranih, ki so redko opečene in lažje porjavijo.

Ustrezna količina zaščitnega sredstva je 2mg na kvadratni centimeter kože, 30 minut pred izpostavljenem sončnim žarkom. Ker se zaščitni faktor izčrpa, je potrebno postopek ponoviti čez 2-3 ure oz. takoj po kopanju ali obilnejšem znojenju. Zaščitna sredstva vsebujejo kemične filtre, ki svetlobno energijo vpijajo in fizikalne, ki jo odbijejo. sredstva, ki vsebujejo fizikalne filtre ne povzročajo alergij, zato so priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo in majhne otroke. Po izpostavljenosti soncu je smiselno nanesti na kožo negovalna sredstva, ki kožo ponovno navlažijo, ji obnovijo dvojno lipidno zaščitno plast in tudi vsebujejo antioksidanta sredstva, ker pod vplivom UV žarkov nastajajo visoko reaktivne kisikove spojine in prosti radikali, ki okvarjajo različne kožne strukture. Ne smemo pozabiti tudi na ustrezna zaščitna sončna očala in pokrivala.

Članek je pripravila: Mateja Lisjak, dr.med. (specialistka dermatovenerologije)