IZGORELOST

Kam je šla vsa naša energija, se začnemo spraševati, ko smo popolnoma izčrpani, kar nakazuje na izgorelost našega telesa. Obstaja več definicij izgorelosti. Beseda izgorelost izhaja iz angleščine (to burn out = izgoreti), kar pomeni stanje občutne fizične, psihične in čustvene izčrpanosti.

Izgorelost prizadene večino populacije, ponavadi najbolj pridne in delovne. Pri izgorelosti ni dovolj počitek, saj gre za vrsto motnje, ki jo je potrebno zdraviti. Potrebno se je ceniti in v težkih situacijah reči ne.

Oseba ki občuti izgorelost se boji razočarati samega sebe ali druge, ob tem se kronično, psihično in telesno izčrpava. Večinoma simptome izgorelosti ne zaznamo, ker so simptomi preveč vsakdanji. Najpogostejši znaki so predvsem utrujenost, brezvoljnost, izčrpanost, potrtost, pobitost, nemir, razdražljivost, popuščanje koncentracije, pozabljivost, infekcije, prehladna obolenja, glavoboli in nad tem oseba nima več nadzora. Oseba pozablja nase, ne posluša sebe in svojega telesa.

Poznamo več stopenj izgorelosti:

• Izčrpanost – najbolj značilna simptoma sta deloholizem in utrujenost, ki ju premagujemo še z več dela. Traja lahko tudi 20 let, simptome, ki so tako telesni kot čustveni, jih zanikamo.

• Ujetost – najbolj značilna simptoma sta občutek ujetosti in nemoč, traja lahko leto ali dve. S težavo se poskušamo rešiti ujetosti. Težava je predvsem notranja, saj se človek počuti nemočnega ali ujetega. Spremljajo nas občutki krivde.

• Sindrom adrenalne izgorelosti (SAI) – to je obdobje tip pred zlomom. Najbolj značilna simptoma sta depresija in popolna izguba energije. To je velik psihofizični in nevrološki zlom. Traja lahko od dve do štiri leta. Priskrbite si pomoč!

Pri izgorelosti potrebujete pomoč in zdravljenje, ko ugotovite, da sami ne zmorete.

Psihoterapevtka mag. Tatjana Verbnik Dobnikar sporoča, se osebe, ki so izgorele, zelo bojijo izgubiti učinkovitost ter spremeniti slog življenja. Zdi se jim, da bi se jim v tem primeru zrušil ves svet in da to ne bodo več one. Ne morejo izbirati na primer tega, da bi delali manj ali da bi delali kaj drugega. Običajno imajo občutek, da so ujeti in ne morejo stopiti z drvečega vlaka.

Kako si lahko pomagamo?

Lahko si pomagamo sami ali si poiščemo strokovno pomoč. Pri lažji obliki izgorelosti si lahko pomagamo s sprostitvijo, aromoterapijo, športom, tehnikam dihanja. Velikokrat pomaga pogovor s prijateljem/ico ali družinskim članom. Če pa je izgorelost že hujša je najbolje, da si poiščemo strokovno pomoč pri psihologu ali pri svojem osebnem zdravniku.

Pomoč na delovnem mestu – naše delovno mesto nas lahko močno privede do izgorelosti, poleg ustreznega plačila je pomembno priznavanje dobro opravljenega dela, varnost, jasno opredeljene delovne naloge ter dobri odnosi.

Test izgorelosti: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/vprasalnik/