Čas branja: 6 minut
Če ste opazili, da vam obleke postajajo tesne, da vas že manjša telesna dejavnost utrudi ali da se vam pojavljajo zdravstvene težave, niste sami. Po najnovejših podatkih se v Sloveniji več kot 48 odstotkov moških in več kot 29 odstotkov žensk spopada s čezmerno telesno težo, medtem ko je debelih 21,5 odstotka moških in 17,4 odstotka žensk [1]. Še bolj zaskrbljujoče je, da se trend nadaljuje tudi pri otrocih – v šolskem letu 2021/22 je bilo v Sloveniji čezmerno težkih okoli 18 odstotkov fantov in 17 odstotkov deklet [2].
Debelost ni zgolj estetska težava ali posledica pomanjkanja volje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je debelost uradno priznala kot bolezen že leta 1997 [3]. Gre za kompleksno kronično motnjo, ki nastane kot posledica neravnovesja med energijskim vnosom in porabo ter vključuje genetske, okoljske, psihološke in presnovne dejavnike.
Najpogostejši način ocenjevanja telesne teže je indeks telesne mase (ITM), ki ga izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih [4].
Po merilih WHO je razvrstitev naslednja:
ITM ima svoje omejitve, saj ne razlikuje med mišično maso in maščobnim tkivom. Zato je obseg pasu še boljši pokazatelj zdravstvenega tveganja, saj nakazuje na prisotnost visceralne maščobe – maščobe, ki se kopiči okoli notranjih organov [5].
Za Evropejce velja:
Visceralna maščoba je presnovno aktivna in izloča vnetne snovi, ki prispevajo k razvoju presnovnih motenj, inzulinske rezistence in srčno-žilnih bolezni [6].
Debelost nastane, ko telo skozi daljše obdobje prejema več energije (kalorij) iz hrane, kot jo porabi. Ta presežek energije se shrani v obliki maščobe. Vendar je mehanizem nastanka debelosti precej bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.
1. Nezdrave prehranjevalne navade
Čezmeren vnos energijsko gostih živil, bogatih s sladkorji in nezdravimi maščobami, je eden glavnih krivcev [7]. Sodobna prehrana je polna prečiščenih ogljikovih hidratov, sladkih pijač in industrijskih živil z visoko kalorično, a nizko hranilno vrednostjo.
2. Pomanjkanje telesne dejavnosti
Sedeč način življenja, kjer večino dneva preživimo sede – v službi, avtomobilu, pred televizijo ali računalnikom – zmanjšuje porabo energije [8]. Že 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno lahko pomembno vpliva na energijsko bilanco.
3. Genetska nagnjenost
Raziskave kažejo, da genetika prispeva od 30 do 70 odstotkov k tveganju za razvoj debelosti [9]. Nekateri ljudje imajo genetsko določeno višjo nastavitveno točko za količino telesne maščobe, kar otežuje vzdrževanje normalne teže.
4. Hormonske motnje
Bolezni ščitnice (hipotiroidizem), policistični jajčniki, Cushingov sindrom in druge hormonske motnje lahko vodijo v povečanje telesne teže [10].
5. Zdravila
Nekatera zdravila, kot so antidepresivi, antipsihotiki, kortikosteroidi in določena zdravila za diabetes, lahko povzročijo povečanje telesne teže kot stranski učinek [11].
6. Psihološki dejavniki
Stres, depresija, anksioznost in čustveno prehranjevanje pogosto vodijo v čezmerno uživanje hrane kot obliko soočanja s čustvi [12].
7. Pomanjkanje spanja
Kronično pomanjkanje spanja moti ravnovesje hormonov, ki uravnavajo lakoto (grelina in leptina), kar povečuje apetit in željo po sladki hrani [13].
Debelost ni zgolj številka na tehtnici. Gre za bolezen, ki močno poveča tveganje za razvoj več kot 200 drugih obolenj in lahko skrajša življenje za 5 do 10 let [14].
Debelost je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj [15]:
Visceralna maščoba neposredno obremenjuje srce, saj mora to črpati kri skozi večjo telesno maso, kar sčasoma vodi v hipertrofijo (zadebelitev) srčne mišice [16].
Debelost je glavni dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Pri ljudeh z ITM nad 30 je tveganje za diabetes 60–80 % večje kot pri ljudeh z normalno težo [17]. Presežna maščoba, še posebej visceralna, povzroča inzulinsko rezistenco – stanje, ko celice postanejo manj občutljive na delovanje inzulina.
Debelost povečuje tveganje za razvoj več vrst raka, vključno z [18]:
Presežna teža obremenjuje sklepe, kar vodi v [19]:
Ljudje z debelostjo se pogosto soočajo z [20]:
Dobra novica je, da že majhne spremembe v življenjskem slogu lahko prinesejo velike koristi. Raziskave kažejo, da že 5–10-odstotno zmanjšanje telesne teže prinaša pomembne zdravstvene izboljšave [21].
Načela zdrave prehrane:
Izogibajte se:
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne telesne dejavnosti na teden [22].
Praktični nasveti:
Kdaj k zdravniku:
Zdravnik lahko predpiše:
Za podporo pri vzdrževanju zdrave telesne teže smo za vas izbrali nekaj izdelkov, ki lahko dopolnijo uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog:
Omega-3 maščobne kisline iz ribjega olja podpirajo zdravje srca in ožilja ter prispevajo k uravnoteženemu metabolizmu maščob. Pri ljudeh z debelostjo je pogosto prisotna tudi motnja presnove lipidov, zato je dodatek omega-3 lahko koristen. Priporočeni odmerek je običajno 1–2 kapsuli dnevno med obrokom.
Kakovosten vir omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA, ki prispevata k normalnemu delovanju srca. Pri ljudeh s povečano telesno težo je pomembno poskrbeti za srčno-žilno zdravje, saj je tveganje za bolezni srca in ožilja večje.
Izdelek, ki lahko podpira presnovo in delovanje jeter. Zdrava jetra so ključna za učinkovit metabolizem, saj igrajo pomembno vlogo pri presnovi maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin.
Tekoče prehransko dopolnilo, ki lahko podpira telo pri ohranjanju zdrave telesne teže. Priporočljivo ga je uživati v kombinaciji z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo.
Praktična oblika prehranskega dopolnila v obliki gumijastih medvedkov, ki lahko podpirajo metabolizem in prispevajo k boljšemu počutju med procesom hujšanja.
Farmacevtski nasvet: Prehranska dopolnila so lahko koristna podpora pri obvladovanju telesne teže, vendar ne morejo nadomestiti zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Vedno jih uporabljajte v skladu z navodili in se pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej če jemljete zdravila ali imate kronične bolezni.
Ali je debelost genetska?
Genetika prispeva 30–70 % k tveganju za debelost, a genetska nagnjenost ni usoda. Z zdravim življenjskim slogom lahko zmanjšate izražanje genov, povezanih z debelostjo. Okolje in vedenje imata torej ključno vlogo.
Koliko časa traja zdrav proces hujšanja?
Zdravo hujšanje poteka postopoma, običajno 0,5–1 kg na teden. Prehitro hujšanje lahko povzroči izgubo mišične mase, pomanjkanje hranil in učinek jo-jo. Cilj je dolgotrajna sprememba življenjskega sloga, ne hitre rešitve.
Ali obstaja “zdrava debelost”?
Ne, to je mit. Tudi ljudje z debelostjo, ki nimajo presnovnih motenj (t. i. metabolično oziroma presnovno zdrava debelost), imajo večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, srčnega popuščanja in drugih bolezni v prihodnosti [23]. Debelost sama po sebi obremenjuje telo.
Zakaj po dieti pridobim težo nazaj?
To je t. i. učinek jo-jo, ki nastane pri restriktivnih dietah. Telo se prilagodi zmanjšanemu vnosu kalorij s počasnejšim metabolizmom, nato pa po končani dieti hitro shranjuje energijo kot maščobo. Rešitev so trajne spremembe prehranskih navad, ne začasne diete.
Ali lahko hujšam z zdravili?
Zdravila za hujšanje so na voljo, vendar so indicirana le pri določenih skupinah bolnikov (ITM > 30 ali ITM > 27 s pridruženimi boleznimi) in vedno pod zdravniškim nadzorom. Niso čarobna rešitev – učinkovita so le v kombinaciji s spremembo življenjskega sloga.
Koliko vode naj pijem dnevno?
Priporočljivo je popiti vsaj 1,5–2 litra vode dnevno, več pa ob telesni dejavnosti ali vročini. Voda podpira vse telesne funkcije, pomaga pri obvladovanju apetita in je del vsakega zdravega načrta hujšanja.
Je vadba pomembnejša od prehrane?
Oba dejavnika sta pomembna. Za hujšanje je ključna prehrana (vnos kalorij), za ohranjanje teže, zdravja in mišične mase pa telesna dejavnost. Najboljši rezultati se dosežejo s kombinacijo obojega.
Kdaj naj poiščem strokovno pomoč?
Če imate ITM nad 30, če se sami ne morete spoprijeti s težavo, če hitro pridobivate težo brez razloga ali če že imate zdravstvene težave, povezane z debelostjo. Zdravnik, nutricionist ali klinični psiholog vam lahko ponudijo individualno podporo.
Debelost je resna kronična bolezen, ki zahteva celostno obravnavo in dolgotrajne spremembe življenjskega sloga. Vendar je ključno sporočilo pozitivno: že majhne spremembe lahko prinesejo velike koristi za zdravje. Ne gre za popolnost, temveč za napredek. Vsak korak v smeri bolj zdravega življenja šteje.
Pomembno je razumeti, da pri debelosti ne gre le za številko na tehtnici ali zunanji videz. Gre za vaše zdravje, kakovost življenja in leta, ki jih boste preživeli zdravi. Začnite danes – z enim manjšim obrokom, eno kratko hojo, eno zdravo izbiro. Vaše telo vam bo hvaležno.
Za individualno svetovanje glede obvladovanja telesne teže se obrnite na naše farmacevte v e-apoteki.si ali na svojega zdravnika.
[1] Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Z zdravjem povezan življenjski slog: Raziskava CINDI 2020. Dostopno na: https://nijz.si/
[2] 24ur.com. (2024). Svetovni dan debelosti: kakšni so podatki za Slovenijo? Dostopno na: https://www.24ur.com/novice/slovenija/svetovni-dan-debelosti-kaksne-so-podatki-za-slovenijo.html
[3] World Health Organization. (1997). Obesity: Preventing and managing the global epidemic. WHO Technical Report Series 894.
[4] WHO. (2023). Body Mass Index (BMI). Dostopno na: https://www.who.int/
[5] Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Čezmerna hranjenost in debelost. Dostopno na: https://nijz.si/
[6] Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. (2024). Debelost in njene zdravstvene posledice. Dostopno na: https://zasrce.si/
[7] Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Prehranske smernice za Slovenijo. Dostopno na: https://nijz.si/
[8] WHO. (2020). Physical activity. Dostopno na: https://www.who.int/
[9] Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. (2024). Debelost – kronična bolezen. Dostopno na: https://zasrce.si/
[10] Cleveland Clinic. (2023). Obesity and Weight Management. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/
[11] Mayo Clinic. (2023). Weight gain: Medication side effects. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/
[12] American Psychological Association. (2023). Stress and eating. Dostopno na: https://www.apa.org/
[13] Sleep Foundation. (2023). Sleep and Weight Loss. Dostopno na: https://www.sleepfoundation.org/
[14] Zdravstveni portal. (2024). Debelost lahko človeku ukrade tudi deset let življenja. Dostopno na: https://www.zdravstveniportal.si/
[15] Vizita.si. (2025). Debelost kot vzrok za srčne bolezni. Dostopno na: https://vizita.si/
[16] Johns Hopkins Medicine. (2023). Obesity and Your Heart. Dostopno na: https://www.hopkinsmedicine.org/
[17] eZdravje. (2024). Sladkorna bolezen in debelost. Dostopno na: https://www.ezdravje.com/
[18] WHO International Agency for Research on Cancer. (2023). Cancer and obesity. Dostopno na: https://www.iarc.who.int/
[19] Arthritis Foundation. (2023). Osteoarthritis and Obesity. Dostopno na: https://www.arthritis.org/
[20] National Institute of Mental Health. (2023). Obesity and Mental Health. Dostopno na: https://www.nimh.nih.gov/
[21] Centers for Disease Control and Prevention. (2023). Losing Weight. Dostopno na: https://www.cdc.gov/
[22] WHO. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. Dostopno na: https://www.who.int/
[23] Revija za Moje zdravje. (2022). Metabolično zdrava debelost: kaj je in kakšne posledice lahko prinese. Dostopno na: https://www.revijazamojezdravje.si/
Čas branja: 6 minut Ključne točke Zdrav otrok z uravnoteženo prehrano navadno ne potrebuje dodatkov vitaminov. Vitamin D potrebuje vsak dojenček (400 IE dnevno), železo pa pogosto malčki in najstnice. Pomanjkanje vitamina D in železa je najpogostejše tudi v Evropi. Dopolnila so potrebna pri izključno dojenih dojenčkih, izbirčnih jedcih in otrocih s kroničnimi boleznimi. Pravilno […]
Preberi več
Čas branja: 6 minut Ključne točke Pomanjkanje vitamina D v zimskih mesecih oslabi imunski sistem in poveča tveganje za okužbe dihal. Kombinacija vitamina C in cinka lahko skrajša trajanje prehlada za do 33 %. Propolis ima dokazane protivvirusne in protivnetne lastnosti, ki podpirajo imunsko obrambo. Pravočasno ukrepanje – jemanje dodatkov ob prvih znakih – je […]
Preberi več
Plavalčevo uho: Vzroki, simptomi, zdravljenje in preventiva Poletje je čas za sprostitev, počitnice in osvežitve v vodi. A poleg užitkov na plaži ali v bazenu nas lahko doleti neprijetno stanje, znano kot plavalčevo uho. Gre za pogost pojav v toplejših mesecih, ki prizadene ljudi vseh starosti – še posebej pa otroke in […]
Preberi več
