KOŽA

Koža ja naš največji organ in predstavlja 20 odstotkov človekove teže. Za naše telo opravlja življenjsko pomembne naloge, saj je meja med zunanjim in notranjim svetom organizma. Tako lahko oddaja vlago, da se hladimo ali pa je s pomočjo svojih maščobnih celic zaščita pred mrazom. Pa vendar koža dveh ljudi, ni enaka. Nekateri imajo suho, tenko kožo, drugi mastno in grobo. Obstaja več tipov kože in če poznamo svojega, lahko z nekaterimi ukrepi negujemo svojo kožo, da ostaja lepa in zdrava.

Poleg tega koža prevzema pomembno funkcijo na področju metabolizma in imunologije ter razpolaga z različnimi prilagoditvenimi mehanizmi. Zaradi tesne povezave z duševnostjo jo pogosto imenujejo tudi “ogledalo duše”. Najprimernejša pH-vrednost za kožo je 5,5.

Zelo pomembna je prava in kakovostna nega kože na obrazu. Pravilna nega ohranja njeno čvrstost in zabriše nekatere spremembe, ki jih prinaša čas. Na koži pa se ne poznajo le leta, temveč tudi življenjski slog ter način prehranjevanja. Za lepo kožo je pomembno, da se uravnoteženo prehranjujemo in dovolj pijemo.

ZGRADBA KOŽE

Koža sestoji iz vrhnjice (epidermis), usnjice (cutis) in podkožja(subcutis). Meja med vrhnjico in usnjico je valovita. Podaljški usnjice segajo med ugreznine vrhnjice kot papile, ki so osnova kožnega crteža.

Povrhnjica (epidermis)

Kot zunanja plast kože povrhnjica (epidermis) predstavlja pravi zaščitni ovoj pred vplivi okolja. Njena debelina povprečno znaša 0,1 mm: na obrazu je precej tanjša (0,02 mm), medtem ko na stopalih meri kar 1 do 5 mm. 90 odstotkov povrhnjice sestavljajo keratinociti, prave epidermalne celice, ki so povezane s tako imenovanimi dezmosomi.

Vrhnjico sestavljajo od spodaj navzgor:

• bazalna plast (stratum basale),

• trnasta plast (stratum spinosum),

• zrnata plast (stratum granulosum),

• svetleča plast (stratum lucidum) in

• zaroženela plast (stratum corneum).

Usnjica (dermis)

Usnjica je načeloma tista prava koža, ki leži pod povrhnjico in skrbi za nenehno obnavljanje. Na dlaneh in podplatih je usnjica debelejša, medtem ko je izredno tanka na vekah. Sestavljena je iz žlez, živčnih končičev, živcev, kapilar, limfnih kanalov, lasnih mešičkov, majhnih mišic in lojnic. Elastin in retikulin sta beljakovini ki dajeta koži prožnost in čvrstost. Usnjico sestavljata:

Papilarna plast → je zgornji sloj usnjice, ki tvori ostro, valovito mejo, ki jo ločuje od povrhnjice. Valovita struktura poveča kontaktno površino s povrhnjico, s čimer je zagotovljena optimalna oskrba spodnje epitelne plasti povrhnjice – bazalnih celic – s hranilnimi snovmi preko krvnih žil, ki potekajo v papilarni plasti.

Retikularna plast→ je sestavljena iz prepletenih pasov čvrstega belega vlaknatega tkiva in rumenkastih vlaknin. Prožnost ta vlakna izgubijo z leti in sicer na prožnost vplivajo poškodbe in sončni žarki. Takrat koža postaja vse bolj nagubana in razbrazdasta.

Podkožje (subcutis)

Sestavljeno je iz rahlega veziva, v katerem ležijo adipociti (maščobne celice), ki hranijo energijo. Maščobne celice se združujejo v večje, blazinaste skupine, ki jih povezujejo kolagenska vlakna, tako imenovani vezivni pretini ali pregrade.

Podkožje je gosto prepredeno s krvnimi žilami, ki zagotavlja hitrejši nadaljnji transport shranjenih hranilnih snovi. Poleg shranjevanja hranilnih snovi v obliki tekoče maščobe spadata tudi izolacija telesa pred mrazom in oblazinjenje proti udarcem. Na dlaneh, zadnjici in podplatih maščobna blazina služi skoraj izključno kot zaščita pred udarci. Vsebnost maščobe v podkožju ni enaka v vseh predelih telesa, poleg tega podkožno maščobno tkivo pri moških in ženskah ni enako izrazito. Tako se na primer celulit, ki nastaja zaradi posebne razporeditve pregrad podkožnega maščobnega tkiva in nalaganja maščobe pretežno na bokih, stegnih in zadnjici, pojavlja predvsem pri ženskah. Nasprotno pa se pri moških zaloge maščobe običajno nalagajo v območju trupa.

Stanje kože je odvisno od številnih dejavnikov. Velik vpliv imata zagotovo čiščenje in nega kože. Bolezni, klimatske razmere in stres pa lahko prav tako vodijo do sprememb v stanju kože. Obstajajo štiri različna stanja kože: normalna, suha, mastna in mešana ali kombinirana koža.

Normalna koža

Obstoj normalnih, fizioloških razmerij v koži se označuje kot eudermija: pore so majhne, koža je dobro prekrvavljena, je rožnate barve in enakomerno prosojna. Ni niti premastna niti presuha in objektivno gledano ne povzroča nikakršnih problemov.

Suha koža

Izsušena, luskasta, vneta in srbeča koža – to so samo nekateri simptomi, ki so najpogosteje posledica suhe kože. Suha koža vodi tudi k hitrejšemu nastanku gub in gubic, poveča pa se tudi možnost kožnih vnetij.

Suho kožo si ponavadi predstavljamo kot posledico izgube oziroma znižanja površinske mastnosti kože. Normalno je koža prekrita s plastjo medcelične maščobe, drobnih roženih luskic, maščob loja, ki jih izločajo lojnice, znoja ter lipidov. Zmes naštetih sestavin predstavlja nekakšno naravno kremo oziroma epidermalno bariero . Ta omogoča prožnost vrhnje plasti kože in jo varuje pred izsušitvijo in zunanjimi dejavniki. Vplivi okolja, vsakodnevno umivanje, uporaba čistil, starost, nagnjenost k boleznim (neurodermitis, luskavica) pa lahko to plast poškodujejo oziroma izsušijo . Tako koža izgubi svojo prožnost, roževinaste celice povrhnjice se luščijo, vlaga hitreje izhlapeva iz kože.

Simptomi suhe kože

Znake suhe kože lahko tako opazimo kot tudi občutimo. Na koži se lahko pojavljajo vidne drobne pore, koža je brez leska. Zaradi prosevanja ožilja je pogosto bolj rožnate ali celo rdečkaste barve. Koža deluje bolj hrapavo, robato, pojavlja se luskavost. V kasnejši fazi se pridruži tudi srbenje. Pojavljajo se gube in gubice. Občutimo povečano občutljivost na mraz oziroma vročino. Med umivanjem, posebej pri kopanju se pojavi nelagoden občutek na koži, zategnjenost kože, pogosto tudi srbenje, ki je lahko zelo neprijetno. Vse to so lahko znaki oziroma simptomi suhe kože in sporočajo, da koža potrebuje več nege in večinoma ni pravilno preskrbljena z zaščitnimi snovmi.

Mastna koža

Pri tem tipu kože je videti velike pore, v katerih so komedoni (ogrci). Koža ima masten lesk, je neenakomerno prosojna in pogosto deluje bledo in rumenkasto.

Ko začnejo delovati spolne žleze, mnogi mladi ljudje opazijo, da se na koži izloča maščoba. Prave maščobne poplave se ponavljajo, dokler se ne uravna delovanje hormonov. Ali se bo iz tega razvil mastni tip kože, se bo pokazalo kasneje.

Ohranjati mastno kožo lepo ni lahko. Kljub vsemu ima mastna koža določene prednosti. Predvsem ni občutljiva, kar pomeni, da dlje časa ostane mlada. Maščoba naredi zaščitno plast, ki preprečuje izsušitev, obenem pa škodljivim snovem prepreči, da bi prodrle v kožo. Druga prednost je, da tako mastna, kot je v mladosti, ne bo vse življenje. Ko se ženska bliža 30., se največkrat spremeni v mešani tip kože.

Premastno kožo povzroča moški spolni hormon testosteron, ki ga proizvaja tudi žensko telo, ko začenja spolno dozorevati. Ta snov spodbudi žleze lojnice, da izločajo več maščobe. Ne glede na to masten sloj na koži tako žensk kot moških še ne pomeni, da gre za preveliko količino hormona. Vse skupaj je bolj zapleteno. Vsaka žleza lojnica ima svoje receptorje, ki sprejemajo hormonske signale. Receptorji različno reagirajo na hormonske signale, odvisno od konstitucije. Dejstvo je, da tudi najboljša nega ne more spremeniti podedovanega programa oziroma ne more spremeniti hormonsko določenega izločanja žlez lojnic.

S pomočjo kozmetike lahko odstranimo masten lesk, skrijemo široke pore in zmanjšamo nagnjenost k aknam. Najbolje je, da uporabljamo posebne izdelke za mastno in aknasto kožo.