OTROK

Na otrokovo zdravje mislimo že v času nosečnosti. Najboljšo popotnico za življenje da mati otroku z ustrezno prehrano, primerno telesno dejavnostjo, izogibanjem okužbam in z zdravim načinom življenja nasploh – brez kajenja in uživanja drog. Po rojstvu na otrokov razvoj pomembno vplivajo prehrana, higiena, telesna dejavnost, preventivni zdravstveni ukrepi, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni, življenjsko okolje, ekonomsko in psihosocialno stanje in seveda topel, varen dom, v katerem bo otrok zaželen ter upoštevan kot enakopraven član družine.

Pomembni vplivi na zdravje otrok:

• sprejetost – toplina, varnost in ljubezen,
• okolje brez cigaretnega dima, primeren bivalni prostor,
• zdrava prehrana – vsaj prvih 6 mesecev materino mleko, pozneje mešana prehrana z veliko sadja in zelenjave, malo živalskih maščob (izjema so ribe) in sladkorja,
• redni preventivni pregledi,
• cepljenja (varujejo pred življenjsko nevarnimi okužbami) in
• telesne aktivnosti.

Zdrava prehrana daje otroku temelje za normalen razvoj in preprečuje številne bolezni moderne dobe, za katere danes vemo, da so povezane predvsem z nepravilno prehrano (debelost, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter med današnjo mladino vse pogostejši anoreksija in bulimija).

Najprimernejša hrana za novorojenčka in dojenčka je materino mleko. Vsebuje vse potrebne hranilne in zaščitne snovi, ki dojenčka varujejo pred okužbami in razvojem alergijskih bolezni. Z dojenjem se med materjo in dojenčkom razvija posebna povezanost, ki je izredno pomembna za normalen psihosocialni razvoj. Polno dojeni otroci v prvih šestih mesecih življenja ne potrebujejo druge hrane, dodajamo jim le vitamin D in železo, če je to potrebno. Po šestem mesecu starosti, ko prebavni sistem že precej dozori, začnemo postopno dodajati druga živila – najprej sadne sokove in kašice, nato kašice iz žitaric brez glutena, za njimi zelenjavne kašice, ki jim postopoma dodajamo meso, ob dopolnjenem prvem letu starosti pa tudi jajce. Nova hranila uvajamo na tri do štiri dni in ob tem opazujemo, kako jih otrok sprejema. Pozorni smo na morebiten pojav alergije, najpogosteje se pojavi alergija na kravje mleko, jajca, pšenico, arašide in morske ribe. Ko dojenčku zrastejo zobje, naj bo hrana vse manj mleta – primerna za žvečenje. Med devetim in dvanajstim mesecem navajamo otroka na tri glavne obroke in dve malici. Tudi po šestem mesecu starosti otroku dodajamo vitamin D in glede na potrebe železo. S pravilnim dodajanjem novih živil otrok raziskuje nove okuse in pridobiva prehranske navade, ki so zelo pomembne za zdrav razvoj.

Otrok po prvem letu starosti pogosto že obeduje z družino. Mešana prehrana naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, ki morata biti sestavni del vseh obrokov. Na jedilniku naj bodo vsaj dvakrat na teden morske ribe. Živalske maščobe nadomeščamo z rastlinskimi, omejimo tudi porabo sladkorja in umetnih dodatkov. Otrok potrebuje zadostne količine tekočin. Potreba po tekočinah se poveča v vročih dneh, ob zvečani telesni aktivnosti, ob zvišani telesni temperaturi ter bruhanju in driski. Voda je še vedno najprimernejša tekočina za pitje, primerni so tudi naravni sadni sokovi. Pitje gaziranih, sladkanih in umetno obarvanih pijač odsvetujemo. Najpogostejše otroške bolezni so danes preobčutljivosti (alergije), ki prizadenejo kar 20 do 30 odstotkov otrok. Sem spadajo bronhialna astma, alergijsko vnetje nosne sluznice in očesne veznice (“seneni nahod”), atopijski dermatitis, koprivnica (urtikarija), alergija prebavil, anafilaktični šok in nekatere druge, redkejše bolezni.