STARAJOČA KOŽA

Pri starajoči koži se njene naloge počasi zmanjšujejo. Tako lojnice kot znojnice proizvajajo manj izločkov. Zaradi tega manjkajo substance za izgradnjo hidrolipidnega zaščitnega in dovolj kislega plašča. Tudi substanc, ki so sposobne vezati vodo (med njimi je največ uree), je vse manj. Stara koža je manj elastična, nagnjena k tvorbi gub, izsuševanju in srbenju. Pigmentacija kože postane neenakomerna in pri udarninah ali drugih poškodbah hitreje nastanejo modrice. Taka koža potrebuje posebno intenzivno nego, ki lahko omili posledice pomanjkanja vlage in lipidov (maščob). Stara koža je tanjša, prehod med usnjico (spodnja plast kože) in povrhnjico (zgornja plast kože) je vse manj razgiban. Vezivno tkivo izgublja svoja vlakna in sposobnost vezave vode. Tudi znotraj celic je vse manj vode. Posledica tega je manjša obrambna sposobnost kože. Potencialni alergeni, mikroorganizmi in druge škodljive snovi lažje vdrejo v kožo, povzročajo alergije, infekcije, ekceme, srbenje in vnetja.

EPIDERMIS S starostjo je opaziti zmanjšanje debeline epidermisa in upadanje števila keratinocitov. Delitev celic se med tretjim in osmim desetletjem upočasni za 30-50%. Bazalna membrana se izravna, njena površina se zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi prenos hranilnih snovi med epidermalnimi in dermalnimi sloji. Izravnana bazalna membrana in upočasnjena delitev celic epidermisa pomenita zmanjšano sposobnost obnavljanja epidermisa, atrofijo epidermisa, slabše celjenje ran in pogosto manj učinkovita deskvamacija (luščenje). Zaradi zmanjšane količine epidermanih lipidov, manjše aktivnosti žlez lojnic, zmanjšane količine lameralnih telesc in filagrina je okvara kožne barierne funkcije z leti vse večja. Tudi čas, ki je potreben za obnovo oziroma popravilo poškodbe, se daljša, zato je starajoča koža bolj nagnjena k izsušitvi. Stratum corneum je dodatno nagnjen k izsuševanju zaradi povečane transepidermanlne izgube vode, še posebej v okolju z nizko relativno vlažnostjo ozračja. Zaščitni kisli plašč je oslabljen, pH pa se zaradi pomanjkanja loja in znoja zvišuje. S starostjo število melanocitov upada (8-20% na desetletje). Z zmanjšano količino melanina v primeru starajoče kože upade tudi sposobnost samozaščite pred UV sevanjem, hkrati pa lahko opazimo lokalno kopičenje melanina, ki se kažejo kot starostne pege.

DERMIS S starostjo debelina dermisa upade za približno 20%, kar pomeni stanjšano usnjico. Pomembne so tudi druge spremembe v usnjici in sicer spremembe elastina, kolagena in glukozaminoglikanov, ki vežejo nase velike količine vode. Prav zaradi zmanjšane količine glukozaminoglikanov koža izgublja svojo napetost. Zmanjšana elastičnost kože je posledica zadebelitve in krhkosti elastinskih vlaken. V usnjici je tudi vseh manj žil. Zmanjšanje ožilja je še posebej opazno v papilarnem dermisu, ker počasi izginjajo vertikalni kapilarni prepleti, kar vodi v zmanjšano mikrocirkulacijo. Zmanjšana mikrocirkulacija pomeni slabšo prehranjenost vrhnjih delov kože, zmanjšano sposobnost termoregulacije, nižjo površinsko temperaturo in bledico kože. Zaradi oslabljenih sten žil, ki se hitro poškodujejo, se lahko že ob manjših mehanskih poškodbah razvijejo podplutbe, ki prosevajo skozi stanjšano vrhnjico. Zaradi vseh teh sprememb koža postaja gubasta, ohlapna in mlahava. Starajoča koža ima zaradi zmanjšanega števila Langerhansovih celic in levkocitov slabšo obrambeno sposobnost proti mikrobom in drugim tujkov. Starostne spremembe živčnih končičev in čutilnih telesc v koži manjšajo občutljivost kože.

KOLAGEN Z leti začne upadati delež kolagena v koži, spreminja se tudi delež posameznih tipov oziroma struktura kolagenov. Hkrati pa se povečuje tudi stopnja zamreženosti kolagenskih vlaken ter degradacija kar prav tako zmanjšuje elastičnost kože. Navzven se te spremembe v sestavi oz. strukturi kolagena kažejo s poslabšanjem prožnosti in teksture kože npr. nastajanje gub.

KOŽNI PRIVESKI Zaradi motenj v preskrbi in delovanju lasne matice so dlake in lasje pri starejših osebah tanjši in počasneje rastejo. Lasje zaradi zmanjševanja aktivnosti pigmentnih celic v lasni matici sivijo. Vedno več lasnih mešičkov se po končani fazi počivanja rasnega ciklusa ne obnavlja, zato pride do redčenja las in s tem tudi posledično starostna plešavost. Pri starejših moških se obrvi, dlake v uhljih, nosu ter dlake na prsih, hrbtu učvrstijo in pomnožijo. Pri ženskah pa se pojavijo čvrste dlake na bradi in brki. Nohti na nogah, zlasti na palcih postajajo debeli, krempljasti in trdi. Na rokah pa so zaradi motenj v preskrbi in delovanju nohtne matice tanjši in rastejo počasneje. S starostjo so opazne spremembe debeline, mlahavost in ohlapnost, izsušenost kože, pojavljanje gub, spremembe tena, elastoza, premiki pigmenta, starostne bradavice -keratosis seborrhoica, fragilnost kapilar (purpura senilis), teleangiektazije, hiperplazija lojnic, komedoni, prekancerozna stanja/ aktinične keratoze, maligne spremembe kože in sluznic ter srbež.

NEGA Pri izsušeni koži je uree v koži tudi do 50 % manj kot v normalni mladi koži. Priporočljivi so topični pripravki z ureo (do 10 %), da se izboljša sposobnost vezave vode. Pomembna je uporaba mazil in losjonov tipa v/o. Na koži povzročijo zaščitni maščobni film, ki otežuje izgubo vode in pomaga pri rehidratiziranju kože. Pozorni moramo biti pri umivanju kože. Ker se pri vsakem umivanju iz kože spirajo pomembne kožne maščobe (lipidi) in vlažilni faktorji, tuširanje ali kopanje ne sme biti prepogosto. V kolikor se osebe glede na obolenje srca in ožilja lahko in smejo kopati (ne prepogosto!), lahko uporabljajo oljne kopeli, ki jih sicer priporočamo pri občutljivi koži, nevrodermitisih,… Pogosteje se starejše osebe tuširajo, ker je ta način umivanja zanje tudi lažji. Izbira sredstev za tuširanje je pri tem zelo pomembna. Uporabljana sredstva za umivanje morajo kožo mastiti, blažiti srbenje in imeti morajo primeren pH faktor.