Stanje kože je odvisno od številnih dejavnikov. Velik vpliv imata zagotovo čiščenje in nega kože. Bolezni, klimatske razmere in stres pa lahko prav tako vodijo do sprememb v stanju kože. Obstajajo štiri različna stanja kože: normalna, suha, mastna in mešana ali kombinirana koža.
NORMALNA KOŽA Obstoj normalnih, fizioloških razmerij v koži se označuje kot eudermija: pore so majhne, koža je dobro prekrvavljena, je rožnate barve in enakomerno prosojna. Ni niti premastna niti presuha in objektivno gledano ne povzroča nikakršnih problemov.
NEGA NORMALNE KOŽE Ker je ta tip kože najmanj problematičen, je tudi nega enostavnejša. Vsekakor začnemo z nego normalne kože čimprej, najkasneje pa po puberteti, ker se ta tip rad prevesi v suhi tip kože. To pomeni, da se ob nepravilni negi po 25. letu starosti začnejo pojavljati gube. Priporočamo uporabo čistilnega mleka in tonika, ki temeljito očistita kožo. Že v najstniških letih priporočamo uporabo osnovne podlage pred kremo ter vlažilne kreme. V zrelejših letih je priporočljiva uporaba specialnih podlag pred nanosom krem, ki vsebujejo hialuron, kolagen, krem za okrog oči in za nego vratu in dekolteja.
SUHA KOŽA Izsušena, luskasta, vneta in srbeča koža – to so samo nekateri simptomi, ki so najpogosteje posledica suhe kože. Suha koža vodi tudi k hitrejšemu nastanku gub in gubic, poveča pa se tudi možnost kožnih vnetij. Suho kožo si ponavadi predstavljamo kot posledico izgube oziroma znižanja površinske mastnosti kože. Normalno je koža prekrita s plastjo medcelične maščobe, drobnih roženih luskic, maščob loja, ki jih izločajo lojnice, znoja ter lipidov. Zmes naštetih sestavin predstavlja nekakšno naravno kremo oziroma epidermalno bariero . Ta omogoča prožnost vrhnje plasti kože in jo varuje pred izsušitvijo in zunanjimi dejavniki. Vplivi okolja, vsakodnevno umivanje, uporaba čistil, starost, nagnjenost k boleznim (neurodermitis, luskavica) pa lahko to plast poškodujejo oziroma izsušijo . Tako koža izgubi svojo prožnost, roževinaste celice povrhnjice se luščijo, vlaga hitreje izhlapeva iz kože.
SIMPTOMI SUHE KOŽE Znake suhe kože lahko tako opazimo kot tudi občutimo. Na koži se lahko pojavljajo vidne drobne pore, koža je brez leska. Zaradi prosevanja ožilja je pogosto bolj rožnate ali celo rdečkaste barve. Koža deluje bolj hrapavo, robato, pojavlja se luskavost. V kasnejši fazi se pridruži tudi srbenje. Pojavljajo se gube in gubice. Občutimo povečano občutljivost na mraz oziroma vročino. Med umivanjem, posebej pri kopanju se pojavi nelagoden občutek na koži, zategnjenost kože, pogosto tudi srbenje, ki je lahko zelo neprijetno. Vse to so lahko znaki oziroma simptomi suhe kože in sporočajo, da koža potrebuje več nege in večinoma ni pravilno preskrbljena z zaščitnimi snovmi.
SUHA KOŽA PRI DOJENČKIH Koža pri dojenčkih in majhnih otrocih se razlikuje od kože pri odraslih. Koža pri dojenčkih je kar 5x tanjša, tudi njena struktura, predvsem zaščitna plast, še ni izpopolnjena do te mere, kot pri odraslih. Tako je koža pri dojenčkih in majhnih otrocih veliko bolj občutljiva na zunanje dejavnike, izločanje žlez je veliko manjše, se pa veliko hitreje obnavlja kot pri odrasli koži. Potrebna je velika pazljivost s kakšnimi pripravki zdravimo morebiten pojav suhe kože pri dojenčkih, ker škodljive snovi veliko lažje prodirajo v notranjost organizma. Dojenčke umivamo z mlačno vodo, priporočljivo pa je tudi, da smo seznanjeni o njeni čistosti. Ob visoki prisotnosti bakterij je potrebno vodo pred umivanjem prekuhavati. Zaradi šibke zaščitne maščobne plasti kože je priporočljivo poskrbeti, da to plast okrepimo in jo oskrbimo s potrebnimi maščobnimi kislinami, da koža ostane gladka in prožna. Tako poleg zaščite pred zunanjimi vplivi zmanjšamo tudi trenje kože z grobimi oblačili in plenicami, kar občutno zniža morebitna vnetja. Takoj po rojstvu ima dojenčkova koža pH blizu nevtralnega (pH 7), zato taka koža še ni sposobna nadzorovati rasti mikroorganizmov. V nekaj tednih se koža zakisli do normalnega pH 5,5 kar je dobro vedeti, da ne uporabljamo bazičnih mil, ki presegajo nevtralni pH.
SUHA KOŽA MED NOSEČNOSTJO Ženske se v času nosečnosti bolj potijo, zato posledično potrebujejo tudi več umivanja. Prepogosto umivanje, predvsem z vročo vodo, pa vodi k poškodovanju zaščitnega maščobnega sloja na koži. To lahko kar hitro vodi k nastanku suhe kože. Kot preventiva je potrebno paziti, da voda s katero se umivamo ni prevroča, temperatura kopeli pa naj ne presega 37 stopinj celzija. Občasno naj nosečnice poskrbijo samo za umivanje podpazduh, genitalij in nog ter tako malo omilijo pretirano izpiranje zaščitnih snovi s kože. Priporočljiva pa je tudi uporaba oljnih kopeli oziroma kreme proti suhi koži, ki kožo dodatno nahranijo z maščobnimi kislinami ter jih kljub povečani aktivnosti na koži povrnejo prožnost in lesk. Nekatere kreme za kožo lahko pomagajo tudi pri odstranjevanju strij.
MASTNA KOŽA Pri tem tipu kože je videti velike pore, v katerih so komedoni (ogrci). Koža ima masten lesk, je neenakomerno prosojna in pogosto deluje bledo in rumenkasto. Ko začnejo delovati spolne žleze, mnogi mladi ljudje opazijo, da se na koži izloča maščoba. Prave maščobne poplave se ponavljajo, dokler se ne uravna delovanje hormonov. Ali se bo iz tega razvil mastni tip kože, se bo pokazalo kasneje. Ohranjati mastno kožo lepo ni lahko. Kljub vsemu ima mastna koža določene prednosti. Predvsem ni občutljiva, kar pomeni, da dlje časa ostane mlada. Maščoba naredi zaščitno plast, ki preprečuje izsušitev, obenem pa škodljivim snovem prepreči, da bi prodrle v kožo. Druga prednost je, da tako mastna, kot je v mladosti, ne bo vse življenje. Ko se ženska bliža 30., se največkrat spremeni v mešani tip kože. Premastno kožo povzroča moški spolni hormon testosteron, ki ga proizvaja tudi žensko telo, ko začenja spolno dozorevati. Ta snov spodbudi žleze lojnice, da izločajo več maščobe. Ne glede na to masten sloj na koži tako žensk kot moških še ne pomeni, da gre za preveliko količino hormona. Vse skupaj je bolj zapleteno. Vsaka žleza lojnica ima svoje receptorje, ki sprejemajo hormonske signale. Receptorji različno reagirajo na hormonske signale, odvisno od konstitucije. Dejstvo je, da tudi najboljša nega ne more spremeniti podedovanega programa oziroma ne more spremeniti hormonsko določenega izločanja žlez lojnic. S pomočjo kozmetike lahko odstranimo masten lesk, skrijemo široke pore in zmanjšamo nagnjenost k aknam. Najbolje je, da uporabljamo posebne izdelke za mastno in aknasto kožo.
MEŠANA KOŽA Sestavljena iz mastne in suhe kože. Predeli mastne kože so v obliki črke T na čelu, nosu in bradi. Na preostalih delih obraza in na vratu je koža suha, lahko se celo lušči. Če sta mastno in suho v ravnovesju, je koža normalna in tudi nega takšne kože je enostavna. Težave nastopijo samo, kadar je razlika med mastnimi in suhimi predeli tako velika, da človek ne ve več, kakšne izdelke uporabljati. Takrat govorimo o mešani koži. Izrazito mešan tip kože srečamo samo pri mladih. Srednji del obraza je resnično zelo masten, na njem so vidni mozoljčki in akne, medtem ko so lica nežna in suha. V zrelih letih mešana koža skoraj vedno postane normalna.
NEGA MEŠANE KOŽE Zvečer obraz očistite s čistilnim mlekom ali s kozmetičnim milom in ga umijte z veliko tople vode. Na očiščeni obraz nanesite vlažilni hidrogel. Zjutraj obraz umijte s hladno ali toplo vodo. Če imate izrazito mešan tip kože, srednje dele obraza dodatno osvežite s tonikom. Obraz zaščitite še s kremo za normalno in mešano kožo.
Pomembno: na predele obraza, kjer je koža suha, nanašajte večje količine hranilne kreme za normalno in mešano kožo, na srednji, mastni del obraza pa manj. Vaša krema mora vsebovati veliko vlage in malo maščob. Sami si morate izbrati najbolj primerno kremo. Če se nos, čelo in brada hitro zmastijo, kreme na te dele ne nanašajte, še posebno ne čez noč. Če suhe predele preveč veže, jih dodatno namažite s kremo.
Mladostno, izrazito mešano kožo zjutraj in zvečer očistite z izdelki za mastno kožo. Podnevi nanesite nemastni vlažilni gel, zvečer namažite vrat in predel okoli oči s kremo za normalno kožo, sredino obraza pustite pri miru.