ZAPRTJE

Zaprtje je pogosta motnja delovanja gastrointestinalnega trakta. Za mnoge pomeni to neredno odvajanje blata, za druge odvajanje majhnih količin blata, napetost v trebuhu in občutek, da se črevo ni izpraznilo. Na splošno velja, da je posameznik zaprt, če odvaja trdo in suho blato, če čuti v trebuhu napetost, ima občutek nepopolnega izpraznjena črevesa, če je čas iztrebljanja podaljšan. Simptomi, ki so posledica zaprtja, slabo vplivajo na posameznikovo socialno življenje in sposobnost opravljanja dnevnih aktivnosti.

Glede na vzrok delimo zaprtje v dve skupini:

• PRIMARNO ZAPRTJE pri katerem vzroka ne poznamo,
• SEKUNDARNO ZAPRTJE, ki je lahko posledica jemanja nekaterih zdravil ali posledica bolezni.

Pri primarnem zaprtju nadalje razlikujemo zaprtje z normalnim tranzitnim časom, zaprtje z upočasnjenim tranzitnim časom, zaprtje z upočasnjenim tranzitnim časom in zaprtje z motnjami iztrebljanja.

Zaprtje z normalnim tranzitnim časom zajema več kot polovico primerov primarnega zaprtja. Bolnik nima upočasnjenega gibanja črevesja, a kljub temu navajajo simptome, povezane z zaprtjem.

Zaprtje z upočasnjenim tranzitnim časom zajema manjši delež primarnega zaprtja. Pacienti imajo normalno gibanje črevesja v mirovanju, izostane pa močnejša peristaltika po vnosu hrane ali odvajala.

Zaprtje z motnjami iztrebljanja se najpogosteje pojavi zaradi neusklajenega delovanja mišic, ki sodelujejo pri iztrebljanju, kar ima za posledico nezmožnost izpraznjena danke. Ta vrsta zaprtja je lahko tudi posledica zmanjšane občutljivosti stene danke, manj pogosto pa je posledica strukturnih nepravilnosti.

Primarnega zaprtja več kot sekundarnega, vendar je odkrivanje sekundarnih vzrokov zelo pomembno, saj lahko pokažejo na potencialno nevarna obolenja in bolezni, ki jih je mogoče uspešno pozdraviti.

Možne vzroke zaprtja je potrebno skrbno preučiti, pri tem upoštevati zgodovino in po potrebi izvesti dodatne preiskave. Kadar so organski vzroki malo verjetni, se v prvi vrsti svetuje sprememba življenjskega sloga, ki vključuje zadosten vnos vlaknin in tekočine ter pregled smiselnosti uporabe vseh zdravil, ki jih jemlje. Svetuje se dosledno upoštevanje spontanega refleksa za odvajanje blata in optimalnega položaja telesa med odvajanjem. Če zaprtje kljub uvedbi sprememb vztraja, je nadaljevanji korak običajno uporaba odvajala.

Zaprtje se pojavlja tudi pri nosečnicah, večinoma zaradi povečane ravni progesterona, pogosto pa ta težava nastane pri jemanju raznih dodatkov, ki vsebujejo železo.

ODVAJALA

Odvajala lahko razdelimo v štiri skupine glede na način delovanja. To so:

• Odvajala, ki povečajo volumen blata,
• Mehčalci blata,
• Osmozna odvajala in
• Stimulativna odvajala.

Naprimernejše peroralno odvajalo se izbere individualno za stranko, glede na diagnozo in simptome. Stranka z normalnim tranzitnim časom in disinergijo dobro odzivajo na odvajala, ki povečajo volumen blata. Mehčalce ponavadi uporabljamo v kombinaciji s stimulativnim odvajalom, kadar imamo opravka s trdim blatom. Za stranke, ki imajo fekalno impaktacijo in upočasnjen tranzitni čas, so najučinkovitejša osmozna odvajala. Stimulativna odvajala pa so najboljša izbira pri občasnem zaprtju in pri starejši v kombinaciji z odvajali, ki povečajo volumen blata.

Ne smemo pozabiti na odvajala za rektalno uporabo, svečke in klistirje, ki se kot lubrikanti ali stimulansi že dolgo uporabljajo pri obravnavi kroničnega zaprtja. Za stranke, ki potrebujejo hitro olajšanje, so svečke in klistirji prava izbira. Klistir je pogost način izpraznjena impaktiranega blata iz danke. Uporaba svečk j e dobro uveljavljena pri pacientih s težavnim izpraznjenem danke in pri bolnikih s poškodbami hrbtenjače.

Zaprtje je moteče in negativno vpliva na posameznika, na njegovo družbeno in profesionalno življenje. Zato je potrebno živeti zdravo in se izogibati jedem, ki povzročajo zaprtje.