Zimska rutina za zaščito kože pred mrazom

Čas branja: 6 minut

Uvod

Ko zjutraj odprete vrata in vas objame leden zimski zrak, vaša koža nemudoma občuti razliko. Lica pordijo, ustnice začnejo pokati, roke pa so videti suhe in grobe – vse v nekaj minutah. Vrnete se v topel dom, kjer vas pozdravi suh zrak iz radiatorjev, in koža postane še bolj napeta.

To ni le neprijeten občutek. Zimski meseci predstavljajo resen izziv za zdravje naše kože, kar lahko vodi do hudih zapletov, kot so razpoke, vnetja in poslabšanje kožnih bolezni. Kot farmacevtke vemo, da pravilna zimska nega ni le kozmetična skrb – je ključna za ohranjanje osnovne zaščitne funkcije kože.

V tem članku smo pripravile celovit vodnik za zaščito kože pred zimskim mrazom, podprt z najnovejšimi dermatološkimi raziskavami in praktičnimi nasveti, ki jih lahko uporabite takoj.

Zakaj je koža pozimi tako suha?

Fiziologija zimske kože

Naša koža izgublja vlago skozi proces, imenovan transepidermalna izguba vode. Pozimi se ta proces močno pospeši. Raziskave kažejo, da se izguba vode skozi zunanjo plast kože pozimi poveča za približno 25 odstotkov [1].

Razlog je preprost, a učinkovit: hladen zrak vsebuje manj vlage kot topel zrak [2]. Ko je zunanja vlažnost manjša od 10 odstotkov, kar je pogosto v zimskih mesecih, koža aktivno izgublja svojo notranjo vlago v okolje. Dodatno težavo predstavlja ogrevanje v zaprtih prostorih, ki še dodatno znižuje relativno vlažnost zraka [3].

Kaj se dogaja s kožno bariero?

Zunanja plast kože, stratum corneum, deluje kot zaščitni zid. Ta plast je sestavljena iz celic kože (podobno opekam v zidu) in medceličnih lipidov (malte), ki celice držijo skupaj [4]. Ti lipidi vključujejo ceramide, holesterol in proste maščobne kisline.

Pozimi mrzli zrak in nizka vlažnost motijo ravnovesje teh lipidov [5]. Ceramidi, ki predstavljajo do 50 odstotkov sestave zunanjega sloja kože, se zaradi okoljskih vplivov hitreje izčrpijo [6]. Ko je ta zaščitna bariera oslabljena, voda lažje uhaja iz kože, dražila pa lažje prodirajo vanjo, kar povzroča vnetje in rdečino.

Dodatni dejavniki, ki poslabšajo stanje

Poleg nizkih temperatur in nizke vlažnosti obstajajo še drugi dejavniki, ki poslabšajo zimsko suhost kože:

Vroče prhe in kopeli: Čeprav so pozimi zelo privlačne, vroča voda odstrani naravna olja s kože, kar dodatno oslabi zaščitno bariero [7].

Prehodi med ekstremnimi temperaturami: Ko se premikamo med mrzlim zunanjim zrakom in toplimi notranjimi prostori, koža doživlja temperaturne šoke, ki motijo njeno normalno delovanje [8].

Pogosto umivanje rok: Zimsko obdobje sovpada z epidemijo prehlada in gripe, zato si roke umivamo pogosteje. To je pomembno za higieno, vendar milo in razkužila dodatno izsušujejo kožo [9].

Zmanjšana izpostavljenost soncu: Pozimi smo manj zunaj in nosimo več oblačil, kar pomeni manjšo izpostavljenost sončni svetlobi. To lahko poslabša nekatere kožne bolezni, kot je psoriaza [10].

Ključne sestavine za zimsko nego kože

Ko razumemo, kaj povzroča zimsko suhost kože, lahko izberemo prave sestavine za njeno zaščito. Sodobna dermatologija prepoznava več skupin učinkovitih sestavin.

Ceramidi: Gradbeni elementi kožne bariere

Ceramidi so lipidi, ki naravno obstajajo v naši koži in predstavljajo pomemben del zaščitne bariere. Klinične študije so pokazale, da uporaba izdelkov s ceramidi znatno izboljša hidracijo kože in zmanjša transepidermalno izgubo vode [11].

Raziskava iz leta 2024 je potrdila, da ceramidi delujejo sinergistično – kombinacija različnih vrst ceramidov izboljša hidracijo kože že v 24 urah po nanosu [12]. Izdelki, ki vsebujejo ceramide v kombinaciji s holesterolom in maščobnimi kislinami v fiziološkem razmerju, so še učinkovitejši pri obnovi kožne bariere [13].

Hialuronska kislina: Magnet za vlago

Hialuronska kislina je naravna molekula, ki lahko veže do 1000-krat svojo težo v vodi [14]. To jo naredi za izjemno učinkovit humektant – snov, ki pritegne vlago iz okolja v kožo.

Klinične raziskave kažejo, da lokalna uporaba hialuronske kisline znatno poveča hidracijo kože [15]. Najpomembneje je, da hialuronska kislina deluje v dveh smereh: pritegne vlago iz globljih plasti kože v zunanjo plast ter pomaga zadržati to vlago na površini kože.

Glicerin: Preizkušen in zanesljiv

Glicerin je eden najstarejših in najbolj preizkušenih vlažilcev. Deluje kot humektant in pomaga ohraniti vlažno bariero kože [16]. Študije kažejo, da glicerin ne le pritegne vlago, temveč tudi krepi zaščitno funkcijo kože in jo ščiti pred okoljskimi onesnaževali.

Vitamini za kožo pozimi

Vitamin E: Močan antioksidant, ki ščiti kožo pred oksidativnim stresom zaradi vremenskih vplivov. Pomaga tudi pri ohranjanju vlažnosti v koži [17].

Vitamin B5 (pantenol): Znano je, da provitamin B5 izboljša hidracijo kože in pospeši regeneracijo [18]. Še posebej je učinkovit za nego ustnic in rok, kjer je koža tanjša in bolj občutljiva.

Vitamin D: Čeprav ga koža pozimi proizvaja manj zaradi manjše izpostavljenosti soncu, lahko s prehrano ali dodatki zagotovimo zadostne količine. Vitamin D igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave kožne bariere [19].

Okluzivne snovi: Zapečatenje vlage

Okluzivne snovi tvorijo zaščitni film na koži, ki preprečuje izhlapevanje vlage. Med najučinkovitejše spadajo:

Izdelki z vazelinom (petrolatum): Zelo učinkoviti pri zmanjševanju izgube vode, a lahko pustijo mastno teksturo.

Skvalan: Rastlinski lipofilni emoliens, ki posnema naravne lipide kože in se hitro vpije.

Karitejevo maslo (Shea): Naravna snov, bogata z maščobnimi kislinami, ki mehča in ščiti kožo.

Praktična zimska rutina za obraz

Korak 1: Nežno čiščenje

Pozimi izberite nežna, nepenasta čistilna sredstva, ki ne vsebujejo sulfatov. Dermatologi priporočajo čiščenje obraza enkrat dnevno – zvečer. Zjutraj zadostuje le izpiranje z vodo [20].

Pomemben nasvet: Voda naj bo mlačna, ne vroča. Vroča voda dodatno odstrani naravna olja s kože.

Korak 2: Takojšnja hidracija

Ključ do uspešne hidracije je nanos vlažilne kreme v petih minutah po umivanju [21]. Zakaj? Ko je koža še rahlo vlažna, vlažilna krema lažje zaklene vlago v kožo.

Količina: Uporabite dovolj izdelka – večina ljudi uporabi premalo. Za obraz potrebujete približno količino velikosti lešnika.

Korak 3: Zaščita pred soncem – tudi pozimi!

UV žarki prodirajo skozi oblake in se odbijajo od snega, kar poveča izpostavljenost [22]. Dermatologi priporočajo dnevno uporabo kreme z zaščitnim faktorjem vsaj SPF 30, tudi pozimi.

Nočna nega: Intenzivna regeneracija

Ponoči se proces izgube vode pospeši [23], zato je nočna nega še posebej pomembna. Uporabite gostejšo kremo ali celo balzam, ki bo skozi noč ščitil kožo.

Dodatna možnost: V spalnici uporabite vlažilec zraka. To bo pomagalo vzdrževati optimalno vlažnost (idealno 40–50 odstotkov) in zmanjšalo izgubo vlage iz kože preko noči [24].

Posebna skrb za občutljiva območja

Ustnice: Najpogostejša žrtev zime

Koža na ustnicah je tanjša in ne vsebuje lojnic, kar jo naredi še bolj ranljivo pozimi [25]. Razpokane ustnice niso le estetski problem – lahko postanejo boleče in se okužijo.

Najboljši pristop:

• Uporabljajte balzam z okluzivnimi snovmi, kot so vazelin ali karitejevo maslo.
• Izogibajte se lizanju ustnic, saj slina še dodatno izsuši kožo.
• Redno nanašajte balzam, še posebej pred izhodom na mraz.
• Pozimi izberite balzam z zaščitnim faktorjem, če ste veliko na prostem.

Roke: Nenehno izpostavljene

Roke so skoraj ves čas izpostavljene vremenskim vplivom in pogostemu umivanju. Raziskave med pandemijo COVID-19 so pokazale povečanje dermatitisa rok zaradi pogostega umivanja [26].

Praktični nasveti za zaščito rok:

• Nosite rokavice, ko ste zunaj na mrazu.
• Takoj po vsakem umivanju nanesite kremo za roke.
• Ponoči uporabljajte gostejšo kremo in, če želite zakleniti vlago, bombažne rokavice.
• Pri gospodinjskih opravilih uporabljajte zaščitne rokavice.
• Če je mogoče, doma uporabljajte nežna, neodišavljena mila.

Telo: Ne pozabite na večje površine

Suha koža na telesu, še posebej na nogah in stopalih, je pogosta pozimi. Pete lahko postanejo zelo suhe in razpokane.

Rutina za telo:

• Po prhanju se nežno osušite s tapkanjem, ne z drgnjenjem.
• Takoj, ko je koža še vlažna, nanesite losjon ali kremo za telo.
• Za zelo suha območja (komolce, kolena, pete) uporabite gostejšo kremo ali balzam.
• Enkrat tedensko naredite nežno luščenje, da odstranite odmrle celice, nato pa takoj navlažite.

Pogosto zastavljena vprašanja

Ali moram pozimi spremeniti svojo rutino nege kože?
Ni nujno spremeniti vseh izdelkov, vendar je priporočljiv prehod na gostejše, bolj vlažilne formulacije. Če poleti uporabljate lahek losjon, pozimi razmislite o kremi ali balzamu.

Kako pogosto naj nanašam vlažilno kremo?
Za obraz običajno zadostuje dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer. Za roke pa po vsakem umivanju. Telo navlažite vsaj enkrat dnevno po prhi.

Ali je treba uporabljati zaščito pred soncem tudi pozimi?
Absolutno da. UV žarki so prisotni vse leto in se odbijajo od snega, kar poveča izpostavljenost. Uporabite kremo z zaščitnim faktorjem vsaj SPF 30.

Zakaj je moja koža pozimi še bolj suha, čeprav uporabljam vlažilno kremo?
Možnih razlogov je več: premalo izdelka, napačna aplikacija (ne takoj po umivanju), premajhna vlažnost v prostoru ali uporaba izdelkov z dražečimi sestavinami. Poskusite z gostejšo kremo in vlažilcem zraka.

Ali lahko prenočna uporaba vlažilne kreme povzroči akne?
Če uporabljate nekomedogen izdelek, primeren za vaš tip kože, to ne bi smelo povzročiti težav. Izberite izdelke z oznako “nekomedogeno” ali “za občutljivo kožo”.

Kako hitro naj opazim rezultate zimske nege?
Hidracijo kože lahko opazite že po prvi aplikaciji. Za dolgotrajne izboljšave kožne bariere pa potrebujete najmanj 2–4 tedne redne uporabe pravilnih izdelkov.

Ali pitje več vode pomaga pri suhi koži?
Pitje zadostne količine vode je pomembno za splošno zdravje, vendar samo po sebi ne reši problema suhe kože. Potrebna je tudi zunanja nega s pravilnimi vlažilnimi izdelki.

Kdaj naj obiščem dermatologa?
Če kljub pravilni negi koža ostaja zelo suha, razpokana, rdeča ali srbijo, če se pojavijo izpuščaji ali če imate znake okužbe, se posvetujte z dermatologom. Prav tako, če imate znano kožno bolezen, ki se pozimi poslabša.

Zaključek

Zimski meseci predstavljajo velik izziv za zdravje naše kože, vendar z razumevanjem fiziologije in uporabo pravilnih izdelkov lahko učinkovito zaščitimo kožno bariero. Ključ je v redni, dosledni negi – uporaba vlažilnih krem s ceramidi in hialuronsko kislino takoj po umivanju, zaščita občutljivih območij, kot so ustnice in roke, ter uporaba zaščite pred soncem tudi v zimskih mesecih.

Kot farmacevtke vas spodbujamo, da zimsko nego sprejmete kot naložbo v zdravje vaše kože. Zdrava koža ni le lepša – učinkoviteje ščiti telo pred okužbami, dražili in alergeni.

Za individualno svetovanje in pomoč pri izbiri pravilnih izdelkov za vaš tip kože se obrnite na naše farmacevte v e-apoteka.si.

Viri in literatura

[1] Rawlings AV, Harding CR. Moisturization and skin barrier function. Dermatol Ther. 2004;17 Suppl 1:43-48. doi:10.1111/j.1396-0296.2004.04S1005.x

[2] American Academy of Dermatology. How to prevent and treat dry skin. https://www.aad.org/public/everyday-care/skin-care-basics/dry/dermatologists-tips-relieve-dry-skin (Accessed: December 2024)

[3] Elias PM, Feingold KR. Skin barrier function: a litmus test for the advance of medicine. J Clin Invest. 2012;122(4):1200-1202. doi:10.1172/JCI63361

[4] Madison KC. Barrier function of the skin: “la raison d’être” of the epidermis. J Invest Dermatol. 2003;121(2):231-241. doi:10.1046/j.1523-1747.2003.12359.x

[5] Meckfessel MH, Brandt S. The structure, function, and importance of ceramides in skin and their use as therapeutic agents in skin-care products. J Am Acad Dermatol. 2014;71(1):177-184. doi:10.1016/j.jaad.2014.01.891

[6] Coderch L, López O, de la Maza A, Parra JL. Ceramides and skin function. Am J Clin Dermatol. 2003;4(2):107-129. doi:10.2165/00128071-200304020-00004

[7] Proksch E, Lachapelle JM. The management of dry skin with topical emollients—recent perspectives. J Dtsch Dermatol Ges. 2005;3(10):768-774. doi:10.1111/j.1610-0387.2005.05710.x

[8] Kikuchi K, Kobayashi H, Le Fur I, et al. Winter season affects more severely the facial skin than the forearm skin: comparative biophysical studies conducted in the same Japanese females in later summer and winter. Exog Dermatol. 2002;1(1):32-38. doi:10.1159/000047976

[9] Rietschel RL, Fowler JF. Fisher’s Contact Dermatitis. 6th ed. BC Decker; 2008.

[10] Elmets CA, Leonardi CL, Davis DMR, et al. Joint AAD-NPF guidelines of care for the management and treatment of psoriasis with awareness and attention to comorbidities. J Am Acad Dermatol. 2019;80(4):1073-1113. doi:10.1016/j.jaad.2018.11.058

[11] Chamlin SL, Kao J, Frieden IJ, et al. Ceramide-dominant barrier repair lipids alleviate childhood atopic dermatitis: changes in barrier function provide a sensitive indicator of disease activity. J Am Acad Dermatol. 2002;47(2):198-208. doi:10.1067/mjd.2002.124617

[12] Eberle FC, Brück J, Holstein J, Hipler UC, Fischer TW. Topical ceramide moisturizers for skin barrier function in atopic dermatitis. J Dtsch Dermatol Ges. 2024;22(1):108-120. doi:10.1111/ddg.15288

[13] Man MM, Feingold KR, Thornfeldt CR, Elias PM. Optimization of physiological lipid mixtures for barrier repair. J Invest Dermatol. 1996;106(5):1096-1101. doi:10.1111/1523-1747.ep12340135

[14] Papakonstantinou E, Roth M, Karakiulakis G. Hyaluronic acid: A key molecule in skin aging. Dermatoendocrinol. 2012;4(3):253-258. doi:10.4161/derm.21923

[15] Pavicic T, Gauglitz GG, Lersch P, et al. Efficacy of cream-based novel formulations of hyaluronic acid of different molecular weights in anti-wrinkle treatment. J Drugs Dermatol. 2011;10(9):990-1000.

[16] Lodén M. Role of topical emollients and moisturizers in the treatment of dry skin barrier disorders. Am J Clin Dermatol. 2003;4(11):771-788. doi:10.2165/00128071-200304110-00005

[17] Thiele JJ, Hsieh SN, Ekanayake-Mudiyanselage S. Vitamin E: critical review of its current use in cosmetic and clinical dermatology. Dermatol Surg. 2005;31(7 Pt 2):805-813. doi:10.1111/j.1524-4725.2005.31724

[18] Ebner F, Heller A, Rippke F, Tausch I. Topical use of dexpanthenol in skin disorders. Am J Clin Dermatol. 2002;3(6):427-433. doi:10.2165/00128071-200203060-00005

[19] Bikle DD. Vitamin D metabolism and function in the skin. Mol Cell Endocrinol. 2011;347(1-2):80-89. doi:10.1016/j.mce.2011.05.017

[20] Ananthapadmanabhan KP, Moore DJ, Subramanyan K, Misra M, Meyer F. Cleansing without compromise: the impact of cleansers on the skin barrier and the technology of mild cleansing. Dermatol Ther. 2004;17 Suppl 1:16-25. doi:10.1111/j.1396-0296.2004.04S1002.x

[21] Draelos ZD. The science behind skin care: Moisturizers. J Cosmet Dermatol. 2018;17(2):138-144. doi:10.1111/jocd.12490

[22] American Academy of Dermatology. Sunscreen FAQs. https://www.aad.org/public/everyday-care/sun-protection/sunscreen-patients/sunscreen-faqs (Accessed: December 2024)

[23] Yosipovitch G, Xiong GL, Haus E, Sackett-Lundeen L, Ashkenazi I, Maibach HI. Time-dependent variations of the skin barrier function in humans: transepidermal water loss, stratum corneum hydration, skin surface pH, and skin temperature. J Invest Dermatol. 1998;110(1):20-23. doi:10.1046/j.1523-1747.1998.00069.x

[24] Smeenk G. Humidity and skin condition: a review. Int J Cosmet Sci. 1987;9(6):259-265. doi:10.1111/j.1467-2494.1987.tb00476.x

[25] Lukács J, Schliemann S, Elsner P. Facial skin care products: “the younger, the better?”. J Dtsch Dermatol Ges. 2011;9(10):844-850. doi:10.1111/j.1610-0387.2011.07725.x

[26] Lan J, Song Z, Miao X, et al. Skin damage among health care workers managing coronavirus disease-2019. J Am Acad Dermatol. 2020;82(5):1215-1216. doi:10.1016/j.jaad.2020.03.014